V prilogi je celotna študija z naslovom:
The Health Effects of Waste Incinerators: 4th Report of the British Society for Ecological Medicine
Študija je napisana v angleščini in je zelo zanimiva za vse, ki vas zanima kako sežiganje odpadkov vpliva na naše zdravje.
Eno krajše poglavje, ki se zadeva sosežiga odpadkov v cementarni smo tudi prevedli:
10. poglavje: Cementne peči
Čeprav poročilo obravnava predvsem sežigalnice, jih je koristno primerjati s cementnimi pečmi. Sežigalnice in cementne peči proizvajajo podobne strupene izpuste in zato se precejšen del poročila nanaša na ene in druge. V cementnih pečeh predelujejo apnenec, skrilavec in glino v cement. Potrebna je zelo velika količina goriva, s katerim dosežejo potrebne visoke temperature in tu se potem ponuja uporaba netradicionalnih goriv kot so denimo gume, goriva pridobljenega iz gospodinjskih ter industrijskih in nevarnih odpadkov, ki so različno poimenovani n.pr. Cemfuel (cem-gorivo), sekundarno tekoče gorivo (secondary liquid fuel – SLF) in reciklirano tekoče gorivo (recycled liquid fuel – RLF). Vendar so kontrole onesnaževanja in projektiranja precej slabše kot pri sežigalnicah nevarnih odpadkov. Cementne peči proizvedejo številne strupene emisije (izpuste) vključno z živim srebrom, manganom, barijem, svincem, žvepleno kislino, stireni, dioksini in 1,3 butadienom.
Termična obdelava nevarnih odpadkov je vedno zelo nevarna dejavnost in treba je uporabiti najboljšo razpoložljivo tehnologijo. Cementne peči se učinkovito uporabljajo za poceni sežig nevarnih odpadkov. Žal je tipično, da nevarni odpadki najdejo pot v metodo odlaganja (odstranjevanja), ki je najmanj urejena s predpisi in najcenejša. V praksi je to metoda, ki povzroča največ zdravstvenih tveganj in največ škode okolju. Tehnologija cementnih peči je ostala praktično nespremenjena od preloma dvajsetega stoletja. Cementne peči je mogoče le vzdrževati oz. minimalno predelati, da bi izboljšali učinkovitost in uničevanje toksičnih odpadkov.
Meja, ki je postavljena za izpust delcev iz sežigalnice je 10mg/m3. Vendar je dovoljeno, da cementne peči emitirajo do 50 mg/m3. To je ekscesno že samo po sebi, poleg tega so pa še volumni emisij iz cementnih peči lahko tudi do petkrat večji kot pri sežigalnicah. Zato lahko nekatere cementne peči proizvedejo izpuste delcev in drugih toksičnih substanc, ki presegajo dvajsetkraten izpust iz sežigalnic. In kar je še slabše, imajo slabšo opremo za čiščenje izpustov in po navadi nimajo aktivnega oglja, potrebnega za zmanjšanje izpustov kovin in dioksinov. Zato so lahko povzročitelji izjemno resnih zdravstvenih posledic. Težko je verjeti, da so nekatere cementne peči nameščene sredi mest, kjer bi lahko pričakovali, da bodo pomembno vplivale na zdravje lokalnega prebivalstva. Presenetljivo je dejstvo, da so sploh dovoljene, ker maksimalno vplivajo na najranljivejši del prebivalstva in posebej na nerojene otroke.
[…] Nekega četrtka, 3. junija 2010, dopoldne, ko je večina ljudi v službi, po drugi strani pa – kako primerno! – so v službi tudi novinarji, sta trboveljski župan Bogdan Barovič in tako imenovani “generalni direktor Lafarge Cementa”, katerega imena ne bomo omenjali, saj ni pomembno, simbolično vzela v roke lopati. V bližini ni bilo smeti, da bi jih z lopatama metala v peč, pa sta z njima v rodovitno zasavsko zemljo ob cementarni družno posadila mlado drevo. Dogodek je pospremil mirni protest okoli 30 Zasavčanov, ki vedo, da se lopate ob takšnih dogodkih vzamejo v roke zato, da se z njimi lažje meče pesek v oči, in ki so izrazili že znana stališča o škodljivosti sežiganja odpadkov v Lafarge Cementu. Ob posajenem drevesu so položili venec in na zasavski zemlji, ki nas bo prekmalu vse pokrila, prižgali sveče. […]
[…] Objavljeno pod Vse Možno se je narociti na RSS RSS 2.0 Lahko pustite komentar, ali pa naredite trackback na vašo stran. « Predkazenski postopek v primeruBarovič-LC […]