Naprava je nova

Po naši tiskovni konferenci se je v medijih pojavila novica, da ARSO meni, da zavajamo javnost s tem, ko trdimo, da bi moral postopek za pridobivanje dovoljenja za sežiganje odpadkov v Lafarge Cementu upoštevati, da gre za novo napravo; tako kot je bilo tudi prvo pravno mnenje Ministrstva za okolje in prostor (MOP). ARSO se moti, naprava je nova.

Prvemu pravnemu mnenju MOP, da gre za novo napravo (PDF, 390 KB), je sledila odločba (PDF, 1,1 MB; PDF 1,4 MB), ki je obrnila na glavo mnenje – in podpis. Le zakaj?

Razumemo zaskrbljenost uradnikov ARSO zaradi nedvoumne razlage evropske direktive o sežiganju odpadkov 2000/76/ES z dne 4.12.2000 v delu, ki se nanaša na dilemo, kdaj se naprava opredeli kot obstoječa in kdaj kot nova. Vprašanja smo Evropski komisiji zastavili zelo precizno in se lahko aplicirajo na katerokoli cementarno, ki v evropskem prostoru obratuje kot naprava za sosežig, torej tudi na Lafarge Cement v Trbovljah.

Agenciji znana in močno neprijetna resnica je namreč, da opredelitev trboveljske naprave kot nove pomeni, da je bil cel dolgotrajen postopek pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja postavljen na napačnem temelju, da bo potrebno postopek ponoviti in nenazadnje na ARSO poiskati tistega, ki je zakonodajo napačno razlagal.

Ni Eko krog tisti, ki zavaja javnost, pač pa to zavestno počne ARSO, ko v svojem odgovoru piše, da »iz spisne dokumentacije izhaja, da se proizvodna zmogljivost naprave ni povečala, upravljavec je imel v času uveljavitve okoljevarstvene uredbe veljavno dovoljenje za sosežig odpadkov, ni pa bilo nobenih takšnih sprememb zaradi katerih bi morali celotno napravo obravnavati kot novo«.

Iz spisne dokumentacije izhaja, da se je proizvodna zmogljivost naprave povečala iz 1250 ton (vloga 30.10.2006) na 1400 ton (vloga 12.7.2007) cementnega klinkerja na dan (glej 5. stran prvega pravnega mnenja – PDF, 390 KB).

Cementarna je v letu 2003 pridobila začasno odločbo za sežig 30.660 ton odpadnih olj, živalskih maščob, mesno kostne moke in plastike. Odločba je bila veljavna od 22.9.2003 do 22.9.2004, in z njo je bilo odločeno tudi, da se v peči za proizvodnjo klinkerja v Trbovljah ne dovoli predelovati (sosežigati) izrabljenih avtomobilskih gum. Po tedanjih zagotovilih vodstva v medijih in izjavi okoljskega inšpektorata tega poskusnega sosežiga v cementarni LC niso nikoli opravili (dopis inšpektorice Pohar, 31. maj 2005 – PDF, 251 KB). Na datum uveljavitve IPPC uredbe (18.9.2004 – to je datum, na katerega se v svoji utemeljitvi sklicuje ARSO), torej družba odpadkov ni sežigala, niti ni imela vseh potrebnih dovoljenj za objekte za sosežig odpadkov.

Gradbeno dovoljenje za objekte skladiščenja in doziranja odpadne plastike so tako na primer pridobili šele 28.2.2006 (glej takrat izdano gradbeno dovoljenje – PDF, 387 KB), šele po večkratnem pisanju Financ o črni gradnji (Cementarna Lafarge gradi na črno, 24. februar 2005, PDF, 801 KB in Cementarna Lafarge še vedno brez gradbenega dovoljenja , 16. junij 2005, PDF, 650 KB). Za legalizacijo črne gradnje je februarja 2006 Lafarge plačal polnih 327.906 SIT kazni. Kljub visoki kazni za črno gradnjo (skoraj 1400 EUR) so poslovno leto končali pozitivno, z nekako 7,5 mio EUR dobička.

Objekt vodenja procesov še danes nima uporabnega dovoljenja. Kar pomeni, da se tudi z upoštevanjem datuma uveljavitve IPPC uredbe in določb Zakona o varstvu okolja, naprava mora obravnavati kot nova. Z upoštevanjem navedenih dejstev je zato MOP v svojem prvem pravnem naziranju z dne, 9.10.2009 (PDF, 390 KB), napravo tudi opredelil kot novo.

Na naslov ARSO in v postopek pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja je vloga cementarne za sežiganje odpadkov vstopila šele tri leta po datumu uveljavitve IPPC uredbe, natančneje 12.7.2007.

Evropska direktiva o sežiganju odpadkov 2000/76/ES z dne 4.12.2000 in razlaga Evropske komisije je glede tega, kar je bilo v Sloveniji iz nekega razloga umetno predstavljeno kot dilema, ali gre za obstoječo ali za novo napravo, popolnoma jasna. V konkretni napravi se sosežig odpadkov do 28. decembra 2004 ni pričel.

Bojana Pohar, glavna republiška inšpektorica RS za okolje in prostor v dopisu Eko krogu z dne 31.5.2005, piše kot citiramo (PDF, 251 KB):

»Družba si je sicer pridobila predpisano dovoljenje za sosežig odpadkov, vendar te dejavnosti ni nikoli izvajala ne v času veljavnosti dovoljenja, niti sedaj. Veljavnost dovoljenja je tudi sicer že potekla (sept. 2004). Preverjanje ali se sosežig izvaja ali ne zagotavlja inšpekcija z rednim inšpekcijskim nadzorom«.

Naprava se zaradi navedenih dejstev ne more obravnavati kot obstoječa.

Zanimivo, da je ARSO prepričan, da je ravnal v skladu z evropskimi usmeritvami glede sosežiga odpadkov. Radi bi verjeli tudi, da je ARSO ves čas deloval v dobri veri, da delajo v skladu s slovensko in evropsko zakonodajo in v prid državljanov. Žal odločitve, ki jih je ARSO sprejemal v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za Lafarge Cement tega ne potrjujejo.

Če parafraziramo: Evropsko unijo smo vprašali, če je v Evropi dovoljeno peljati skozi rdečo na križišču. Jasno so povedali, da v Evropi to ni dovoljeno! Zdaj pa ARSO trdi, da v primeru Lafargea Cement Trbovlje to ne velja, ker nismo posebej povedali, da gre za Lafargeov avto.

In ravno to je tisto kar očitamo ARSO že od vsega začetka. Da za Lafarge Cement Trbovlje očitno ne veljajo splošni zakoni, zato ARSO uslužno prireja zakone posebej Lafargeu na kožo.

Domnevno zavajani javnosti v branje:

• Vloga za izdajo gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti kurilnice na mazut na lahko kurilno olje (LKO), ter dela skladiščnih prostorov v deponijo za LKO, ter deponijo za odpadna olja za potrebe tehnološkega procesa. Zadeva 3701-5/2004 z dne 10.03.2004 (PDF, 69 KB);
• M. Pušnik: Cementarna Lafarge gradi na črno (Finance št. 38, 24. februar 2005, PDF, 801 KB);
• M. Pušnik: Cementarna Lafarge še vedno brez gradbenega dovoljenja (Finance št. 115, 16. junij 2005, PDF, 650 KB);
• P. Malovrh: Nadzorna soba že deset let deluje brez dovoljenja (Delo, 30. avgust 2010);

• Okoljevarstveno dovoljenje 35402-150/2004-6 z dne 21.02.2006 k gradbenemu dovoljenju št. 3701-5/2004 za rekonstrukcijo kotlovnice z ureditvijo deponije za LKO ter ureditev deponije za goriva tehnološkega procesa. Postopek vodil Jernej Per, podsekretar, podpisana Tanja Dolenc, direktorica urada za okolje (PDF, 129 KB);

• Gradbeno dovoljenje 3701-5/2004 z dne 28.02.2006 za rekonstrukcijo kotlovnice z ureditvijo deponije za LKO ter ureditev deponije za goriva tehnološkega procesa (PDF, 387 KB). Zaradi črne gradnje je Lafarge plačal 327.906 SIT kazni po odločbi 351-9/2006. Postopek vodila Mateja Hodej, podpisan načelnik UE Trbovlje Vili Treven;

• Pravno naziranje MOP št. 35607-23/2008-12 z dne 09.10.2009 v zvezi s pritožbo Uroša Macerla zoper okoljevarstveno dovoljenje (PDF, 390 KB). Ugotovljeno je, da je naprava nova, postopek vodil Miha Skubic, višji svetovalec;

• MOP-ova zavrnitev pritožbe, št. 35607-23/2008-20 z dne 27.11.2009, v katerem MOP na 32 straneh izhaja iz tega, da je naprava obstoječa (odločba – PDF, 1,1 MB; PDF 1,4 MB). G. Skubic pa ni na glavo obrnil samo svojega prejšnjega dopisa, pač pa tudi svoj – podpis. V Eko krogu smo že ugotovili, da v tej zgodbi naključij ni, zato si to razlagamo tako, da je s tem želel opozoriti, da tu nekaj smrdi.

Sami tega nikar ne počnite doma! Če drugega ne, ker ni lepo.