Poroštva za TEŠ6 – tokrat zadnjič?

(Nova ofenziva TEŠ na državna poroštva).

V HSE in TEŠ bijejo plat zvona. O tem priča prispevek v rubriki Aktualno (Delo, 4. januarja 2012) z naslovom »Od nove vlade v TEŠ pričakujejo nujno poroštvo« izpod peresa novinarja Boruta Tavčarja. Iz prispevka se vidi, kako v TEŠ že pritiskajo na novi parlament in bodočo vlado, da v proceduro vloži zakon o poroštvih za TEŠ6. Poteza je pričakovana, če upoštevamo, da je politična naveza šaleškega lobija v novem sklicu parlamenta enako, ali še bolj močna kot prej. Proti tej navezi nobeni argumenti ne štejejo, zato jih tu ne bomo ponavljali. V novem sklicu parlamenta je veliko poslancev novih, predvsem pa je mnogo več žensk. Prav na te apeliramo, da se ne podredijo direktivam strankarskih vodstev, pač pa uporabijo svojo vest in svoj razum in upoštevajo dejstvo, da poslancev niso izvolile stranke, temveč volivci.

TEŠ-ev »argument«, češ da predvolilna soočenja kažejo na večinsko politično podporo projektu, ne zdrži resne presoje. To podporo bo treba vsekakor še preveriti. Če bo v parlamentu na matičnih odborih izglasovano poroštvo, bomo predlagatelje in podpisnike predstavili javnosti poimensko, tako posameznike kot tudi politične stranke. Ne sme se zgoditi, da tako pomembna odločitev izgine izpred oči javnosti pod plaščem anonimnega strankarstva. Če to ne bo zadoščalo, pa v skrajnem primeru projektu TEŠ6 »grozi« referendum. Na referendumu bo javnost odločila namesto politikov, ki si z oportunističnim ravnanjem ne upajo sprejeti dokončne odločitve o ustavitvi projekta. Večinoma z zelo prozornim izgovorom, da je namreč za zaustavitev projekta že prepozno.

Za zaustavitev projekta TEŠ6 nikakor ni prepozno!

Trditev, da je treba projekt le še dokončati, je neresnična. Projekt je do zdaj realiziran na ravni četrtine do tretjine izvedbenih del. Velik del stroškov zaustavitve je možno povrniti z odprodajo nabavljene opreme ali s kompenzacijo za drugo opremo. Ustavitev projekta ne bi pomenila konca proizvodnje elektrike v TEŠ! Obstoja namreč mnogo boljša opcija: posodobitev blokov 4 in 5 in njuno obratovanje do izteka življenjske dobe. Ta rešitev je tudi fleksibilna, saj lahko en ali oba bloka – upoštevajoč finančne možnosti države, razvoj novih tehnologij in sodelovanje lokalnega prebivalstva – ugasnemo že prej. Ta rešitev slovenske energetske prihodnosti ne bo zacementirala za štiri desetletja, energetski politiki pa daje nujen manevrski prostor za prilagajanje razmeram in novim razvojnim možnostim v naslednjih dveh desetletjih.

Vložek v posodobitev obstoječih blokov je finančno 10-krat manjši od vložka v TEŠ6, ki za povrh še vedno nima zaprte finančne konstrukcije, mnogi eksterni stroški pa so iz predračuna investicijske vrednosti popolnoma izpuščeni. Okoljsko gledano je posodobitev na zelo kratek rok sicer nekoliko manj učinkovita rešitev, na srednji in dolgi rok pa mnogo bolj.

Ustavitev projekta bi pokazala, da smo končno tudi v Sloveniji spoznali in začeli upoštevati ekonomsko načelo, ki pravi: »Nesmiselno je metati denar za izgubljenim denarjem«. Ali drugače povedano: že zapravljeni denar ne more biti alibi za novo zapravljanje.

Predlog posodobitve obstoječih blokov je Ahilova peta projekta TEŠ6, zato jo v TEŠ in HSE skrbno odrivajo na stran. Verjetno prav zato, ker demantira njihove zavajajoče trditve o električnem mrku in koncu elektrike iz TEŠ. Ne povedo pa, da bo s posodobitvijo za desetino investicijske vrednosti omogočena celo večja proizvodnja elektrike! Obenem bi bila proizvodna cena te elektrike nižja od današnje cene in skoraj dvakrat nižja od prihodnje cene elektrike iz TEŠ6! Za to obstajajo izračuni neodvisne stroke, ki je pod pritiski šaleškega lobija molčeča, v medijih nezaželena in zato v javnosti ne dovolj slišana. Zato naš apel ni samo komentar na citirano novinarsko poročilo, ampak tudi nujen poziv za ponovno odprtje medijskega prostora in vzpostavitev možnosti za enakopravno obravnavo vseh – tudi za TEŠ6 najbolj neugodnih – opcij. Mediji in javni interes bi morali biti pri tem zavezniki in ne nasprotniki.

S TEŠ6 odpiramo nova delovna mesta v Franciji, ne v Sloveniji

V priseganju, da moramo biti na francosko-nemškem vlaku, smo bolj papeški od papeža. S TEŠ6 namreč slovensko gospodarstvo s skoraj milijardo evrov financira odpiranje novih delovnih mest v Franciji, ne pa v Sloveniji. To zgovorno dokazujejo številke iz novega investicijskega načrta NIP4 in drugih dokumentov.

Glede ugodnega posojila EIB, ki ga navajajo v TEŠ, je treba upoštevati, da je za zelo nizko obrestno mero v EIB možno dobiti posojilo za obnovljive vire energije (OVE – hidroenergetski sistem) brez državnih poroštev in s soudeležbo privatnih investitorjev. Kajti posojila za investicije v OVE, učinkovito rabo in posodobitev omrežij niso rizična, temveč perspektivna in donosna. Za tovrstne investicije pa bi bil, kot rečeno, zainteresiran tudi svež zasebni kapital. Tega pa v primeru TEŠ6, kljub vehementnim obljubam, ni od nikoder. Kar je že samo po sebi indikativen podatek.

Z nadaljevanjem projekta TEŠ6 in potrditvijo poroštev si Slovenija, glede doseganja deklariranih srednje in dolgoročnih okoljskih, energetskih in podnebnih ciljev, sama za vrat nastavlja zanko, iz katere se dolgo ne bo mogla izvleči. Od deklaracij ne bomo mogli živeti, še manj bodo to zmogli naši vnuki. Le neumen gospodar vlaga v preteklost, kar pomeni, da če ne bomo trajnostno investirali zdaj, nam ni pomoči v prihodnosti.

Pozivamo parlament, da sprejme sklep o najmanj trimesečnem moratoriju na vse dejavnosti, ki pomenijo nadaljevanje projekta TEŠ6. V tem času pa naj strokovna ekipa pripravi neodvisno mnenje o smotrnosti ali nesmotrnosti nadaljevanja projekta. Prvi korak k temu bi bila strokovna revizija študije Evonik in izdelava nove študije, ki bo upoštevala realno življenjsko dobo 80.000 obratovalnih ur na blokih 4 in 5 in ne umetno nategnjenih 150.000 ur, skratka študije, ki bo strokovno korektno in cenovno pošteno upoštevala le dejanske stroške posodobitve blokov 4 in 5. Hkrati s tem pa pozivamo parlament in bodočo vlado, da upoštevajo pripombe vladne medresorske komisije glede umestitve trase Velenje–Šentrupert v okviru avtocestnih povezav v okviru 3. razvojne osi.

V času moratorija je treba ugotoviti dejansko stanje in (ne)dokumentiranost finančnih odlivov. Na problem odtujitve dokumentacije je opozorilo že revizijsko poročilo firme PW Coopers. Tukaj bi se moralo delo nadaljevati, da se ugotovi, kdo in zakaj je odtujil dokumentacijo in za kakšne namene se je porabljal denar.

Upamo, da bo novi parlament našel toliko moči, da poroštev za TEŠ6, ki jih željno pričakujejo v HSE in TEŠ, ne bo odobril. K temu bomo po svojih močeh prispevali tudi podpisniki, ki se pridružujemo nedavnemu pozivu mreže Plan B za Slovenijo in skupaj zahtevamo ustavitev projekta TEŠ6.


dr. Manca Košir, predsednica gibanja TRS, Franci Černagoj, predsednik stranke Zelena koalicija – Zko, Gregor Golobič, predsednik stranke Zares, mag. Martina Šumenjak Sabol, predsednica SLOBIOM, mag. Jurij Bavdaž, vodja skupnosti občanov Kooperativa, Vojko Kogej, Vesoljska tiskovna agencija VTA, dr. Franc Pohleven, vodja Slovensko gozdno-lesne tehnološke platforme, Jože Gorenc, član Zveze strojnih inženirjev in tehnikov Slovenije, Robert Rogič, predsednik Civilne iniciative Kras, Jure Radišek, predstavnik Civilne iniciative Braslovče, Darko Krajnc, predsednik SMS, Zeleni Evrope, Uroš Macerl, društvo Eko krog, Vili Kovačič, vodja Civilne iniciative DavkoPlacevalciSeNeDamo

Prispevek je bil objavljeno v v Sobotni prilogi časnika Delo, 14. januarja 2012, v rubriki “Prejeli smo”.

2 Responses
  1. Ajdin

    Sicer vem, da moj komentar ne pripada tej temi, a je to zadnji casovni post na ekokrog-u. Edina cista povezava s TEŠ sta prvi dve crki, ki ju imam v mislih in sicer TE v otnaki TET. Domnevam, da Lafarge ne sme vec kuriti alternativnih goriv, ki so okolju zelo nevarne, a sem opazil, da ko je malce bolj mrzlo cez noc, zrak v nocnem casu ne dosega nekih standardov. Ne zanasam se na nobene meritve, ampak na svoja pljuca in nos, kajti zunaj spet smrdi. Zanimivo da le ponoci, ker ce bi cez dan, bi se videlo iz katerega dimnika se najbolj kadi. Je to morda TET? Za toplarno bi se tezko odlocil, nekako dvomim, da bi se upali tega pocetja v bliznjem centru mesta…Se morda motim?

  2. V zimskem času je zrak dodatno poslabšan zaradi kurišč in prometa, okoli novega leta pa še dodatno s pirotehniko, ki si jo prebivalci prostovoljno zmečemo v pljuča, da je bolj veselo. Cementarna pozimi ne deluje že po defaultu, saj, kakšen zrak pa bi tudi bil, če bi. Vpliv TET seveda ni zanemarljiv, a ta je konstanten skozi vse leto. Problem s prašnimi delci v Zasavju (posledično delno tudi s smradom) skuša rešiti država z načrtovanimi ukrepi proti delcem PM10. Upajmo, da jim bo uspelo do naslednje kurilne sezone.

Komentarji

/** * mailchimp pop-up */