Predlogi za ukrepe proti PM10

Kot je razvidno iz nesrečno seštetih številk (uradno so obveljale prvotno sporočene vsote, vmesna mesečna števila preseganj je Agencija za okolje popravila), so zasavske občine med tistimi, ki jih hudo pesti problem zdravju škodljivih mikroskopskih prašnih delcev, imenovanih PM10 (za občutek velikosti glej sliko).

Ukrepe proti PM10 je napovedala že prejšnja vlada, a se je prej zamenjala kot zagotovila proračunska sredstva. Novonastalo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje se je tega lotilo na novo. Kljub temu, da je bil osnutek ukrepov že v javni obravnavi in smo nanj podali pripombe, se Eko krog trudi obnašati konstruktivno in predloge podaja tudi tokrat.

S svojimi pripombami se vključujemo v Načrt za kakovost zunanjega zraka na območju občin Trbovlje, Zagorje ob Savi in Hrastnik izključno zato, ker prepoznavamo prašne delce kot pomemben faktor, ki vpliva na zdravje Zasavčanov. Glavni viri teh delcev so industrija, individualna kurišča in promet, zato morajo tudi ukrepi ciljati na vse te vire.

Ob tem poudarjamo, da si vsi prašni delci med seboj niso enaki. Za vpliv na zdravje ni pomembna samo njihova dimenzija in s tem povezana globina prodiranja v človeško telo, pomembna je predvsem njihova kemijska sestava – tako osnovna podlaga kot tudi vse tiste snovi, ki se na osnovne delce vežejo v procesu njihovega nastajanja ali kasneje. Ni namreč vseeno, ali je prašni delec nastal pri gorenju čiste biomase, ali pa je nastal pri sežiganju plastike.

Jasno je, da delci, ki nastanejo pri sežiganju odpadkov na sebi nosijo množico težkih kovin, policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH),… in so temu primerno človeškemu organizmu bolj nevarni. Najprej je torej potrebno ugotoviti, kateri delci so ljudem najbolj nevarni (s primerjavo njihove kemijske sestave glede na njihov izvor) in nato z ukrepi intenzivno začeti pri njihovih izvorih. Nehigienično se je igrati igrice z omejevanjem emisij iz krušne peči, če zraven stoji tovarna, ki bi potencialno sežigala 100 ton odpadkov na dan.

Torej predlagamo, da se prvenstveno rešujejo problemi z emisijami PM10 iz velikih virov onesnaženja, pri katerih lahko glede na njihov energent ali proizvodni postopek (in analizo kemijske sestave emitiranih PM10) sklepamo, da sodijo med zdravju bolj nevarne. Zavedati se namreč moramo, da se načrt za kakovost zraka izdeluje s ciljem zmanjšanja vplivov na zdravje in da je prioriteta kvaliteta sanacije. Torej ne samo procentualno zmanjšanje koncentracij PM10 delcev v zasavskem zraku, ampak predvsem zmanjšanje koncentracij zdravju najbolj nevarnih delcev.

Na področju industrije je treba:

• ugotoviti izvor prašnih delcev (analize sestave);
• ugotoviti dejanski vpliv (in prispevek PM10) industrije na onesnaževanje zraka v Zasavju. Prepričani smo namreč, da meritve, ki se zdaj izvajajo, ne dajejo verodostojnih rezultatov;
• uvesti verodostojne meritve industrijskih emisij snovi v zrak, tako v času normalnega obratovanja, kot tudi pri zaustavitvah in zagonih proizvodnje, izpadih filtrov, itd.;
• zagotoviti učinkovitejše čiščenje odpadnih dimnih plinov (npr. elektrofiltre zamenjati ali dopolniti z učinkovitejšimi vrečastimi filtri, ipd.);
• sanacija naj zajame tudi razpršene vire emisije;
• med Trbovljami in Hrastnikom je več kot 40 ha velik kamnolom, ki predstavlja velik vir prašnih delcev. Sanacije ni praktično nobene, oziroma poteka zavajajoče, z nekvalitetnim sajenjem dreves na njegovem obrobju, kar je z vidika emisij prašnih delcev ničen ukrep;
• zaradi sobivanja večih tovarn v ozkih dolinah in obstoječe velike onesnaženosti zraka, naj se v Zasavju dovoljujejo le tehnologije z minimalnimi emisijami snovi v zrak (vseh onesnažil, ne samo PM10). Obstoječi industriji naj se predpišejo strožje mejne vrednosti za emisije snovi v zrak in temu primerno spremenijo okoljevarstvena dovoljenja.

Ukrepi na področju prometa:

• izgradnja kolesarskih stez;
• možnost proste brezplačne izposoje kolesa v ravninskih predelih občine;
• uvedba brezplačnega javnega krožnega prevoza po posameznih mestih (avtobusi na čisto energijo – plin, električni pogon – krožijo po mestu in bližnji okolici tako, da se na določene točke vračajo vsakih 15 minut);
• plačljiva parkirna mesta na javnih parkiriščih (ne pred bloki);
• državne subvencije za predelavo osebnih vozil na plin (posebej za Zasavje in z vgrajeno varovalko pred preprodajo vozil);
• ozaveščanje prebivalcev.

Ukrepi na področju individualnih kurišč in obnovljivih virov energije:

• spodbujati priklapljanje na daljinsko ogrevanje in plinovod;
• subvencije za uporabo čiste energije (toplotne črpalke, kolektorski sistemi,…);
• subvencioniranje zamenjave starih kurilnih naprav s sodobnejšimi;
• ozaveščanje občanov.

Drugi ukrepi:

• odpovedati se ognjemetom (zamenjamo jih lahko z okolju prijaznejšimi avdio/video predstavami) ter močneje omejiti tudi drugo uporabo pirotehničnih izdelkov.

Zelo narobe bi bilo, če bi se država ukrepov lotila s figo v žepu, po liniji najmanjšega odpora, in samo zato, da pred Evropsko komisijo, ki Slovenijo zaradi Zasavja že toži (glej prispevek TV Slovenija) pokaže, da pač nekaj dela. Ni važno, da se izognemo plačilu kazni, važno je, da zmanjšamo vplive onesnaženja na zdravje, predvsem pa, da se v bodoče, v že tako obremenjenem okolju, izognemo norim zamislim, kakršna je bila tista s sežiganjem odpadkov.