Zmanjševanje zaposlenosti v Lafarge Cementu

Z veliko zaskrbljenostjo sprejemamo nadaljevanje neiskrenega odnosa do javnosti s strani predstavnikov Lafarge Cementa, kajti tudi v žalostnem sporočilu za javnost, ki ga je Lafarge Cement v sredo poslal medijem, ni šlo brez kopice zavajanj. Osrednja informacija, ki jo je Lafarge podal v svojem sporočilu, je ponovno zmanjšanje števila delovnih mest v podjetju. Tokrat bi naj delo izgubilo 51 delavcev. Vsako odpuščanje delavcev oziroma zmanjševanje zaposlenosti je ukrep, ki si ga ne želi nihče, razen tistih kapitalistov, ki v zaposlenih vidijo predvsem strošek. Ta ukrep je dovolj neprijeten že sam po sebi, zato dodatnega “onesnaževanja” javnosti s pomočjo zavajanj ne potrebuje.

Predstavniki Lafarge Cementa so se spet pretirano poslužili prav slednjega. Kot prvi razlog za odpuščanje delavcev navajajo “negotovost pri pridobivanju okoljevarstvenega dovoljenja in s tem prepovedi uporabe alternativnih goriv …”. Nič ni dlje od resnice, kajti Lafarge Cement zmanjšuje število delovnih mest že vseskozi, odkar je prevzel trboveljsko cementarno, torej od leta 2002 naprej. Danes jih je v podjetju ostala zgolj četrtina. Zmanjševanje zaposlenosti je najbolj dosledna politika Lafarge Cementa. Že takoj prvo leto je zaposlenost zmanjšal za okrog 50 delavcev. To zmanjševanje se je nadaljevalo v vseh letih, ko Lafarge Cement še niti vloge za okoljevarstveno dovoljenje ni dal in potekalo je kasneje ves čas pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja.

Najpomembneje pa je naslednje, Lafarge Cement je zmanjševal zaposlenost tudi v letih 2009 – 2011, ko je imel sporno okoljevarstveno dovoljenje, tj. dovoljenje, na podlagi katerega je lahko sežigal nevarne odpadke iz celega sveta in pri tem smel z organskimi strupi onesnaževati Zasavje tako močno, kot bi to sicer smelo početi dvajset (!) sežigalnic odpadkov. Torej, ne glede na to, kaj je država ponudila Lafarge Cementu, je slednji vselej zmanjševal zaposlenost. To je bistveno. Povsem logično je torej, da zaposlenost zmanjšuje tudi sedaj, ko mu je bilo okoljevarstveno dovoljenje zaradi napak v postopku odvzeto. Lafarge Cement je pač sinonim za zmanjševanje zaposlenosti. Javnost je o tem preslabo obveščena.

Skrajno nesramna in preprosto dokazljiva je tudi Lafargeva laž, ko v sporočilu za javnost pravi, da delujejo “z enako visokimi okoljskimi standardi kot ostale cementarne ter številni industrijski obrati v Evropski uniji”. Že če Lafarge Cement primerjamo z drugo slovensko cementarno v Anhovem, ugotovimo, da temu ni tako. Cementarna Anhovo proizvaja dvakrat več cementa kot Lafarge Cement, a je slednji dal vlogo za kar štirikrat višje mejne vrednosti za izpuste organskih strupov v okolje, kot je to dovoljeno v Anhovem, oziroma, kot smo že omenili, v obsegu kar dvajsetih sežigalnic odpadkov. Država mu je s spornim in kasneje odvzetim okoljevarstvenim dovoljenjem to tudi dopustila. Le v tej luči je tudi res, ko Lafarge Cement v svojem sporočilu javnost opozori: “Naš primer pridobivanja dovoljenja z vsemi zapleti, ki smo jim bili priča je osamljen tako v Sloveniji kot v celotni Evropi”. K temu lahko dodamo le, da primer ni osamljen zgolj v Sloveniji in Evropi, temveč veliko širše, morebiti v celem svetu. Kajti, ne poznamo nobene cementarne, ki bi smela onesnaževati okolje v obsegu dvajsetih sežigalnic odpadkov. Lafarge Cement pa si še naprej želi ravno to, saj je to tudi izrecno zapisal v svojo vlogo za okoljevarstveno dovoljenje. Tega mu seveda ne smemo dopustiti, tudi za ceno ohranitve preostanka delovnih mest ne.

Ko Lafarge Cement potoži glede zapletov pri izdaji okoljevarstvenega dovoljenja, je potrebno opozoriti, da je za zaplete kriv sam. Najprej je tako slabo pripravil vlogo za okoljevarstveno dovoljenje, da jo je moral kasneje več desetkrat dopolniti. Celotna vloga je zaradi vseh teh dopolnitev postala povsem nepregledna in upravni organ (ARSO) je Lafarge Cement zaprosil, da zaradi večje preglednosti in razumljivosti naredi nov čistopis vloge. Lafarge Cement se je nekonstruktivno odzval z odgovorom, da je zanj vloga povsem pregledna in razumljiva ter da zato čistopisa ne bo naredil. Torej, Lafarge Cement najprej naredi vse, da zaplete postopek, potem noče narediti nič za njegovo poenostavitev in preglednost, na koncu pa stoka zaradi zapletov.

Seveda Lafarge Cement tudi tokrat ni mogel brez zavajanja, ki ga dosledno izvaja že deset let, to je zavajanje z rabo termina “alternativna goriva”. Lafarge Cement namreč nikdar ni dal vloge za uporabo “alternativnih goriv” pri svoji proizvodnji, dal je le vlogo za sežig nevarnih odpadkov. Tudi, ko mu je država z napakami v postopku leta 2009 izdala okoljevarstveno dovoljenje, mu je dovolila sežig nevarnih odpadkov in ne uporabo “alternativnih goriv”. Gre torej za nevarne odpadke, ki jih Lafarge Cement v svojih sporočilih za javnost zavajujoče preimenuje v “alternativna goriva”. Da bi ja čim bolj zmedel javnost.

Za konec se aktivisti Eko kroga na medije in javnost obračamo z željo po čim bolj zdravorazumsko kritičnem presojanju kompleksne in z različnih vidikov usodne problematike Lafarge Cement.