Združeni narodi, pojdite v rit!

Res je, dvajset let je od prve konference v Rio de Janeiru, ki je uspela vsaj spodbuditi razmišljanje o trajnostnem razvoju, če že ne odločnejših dejanj vlad in tistih, ki imajo vzvode moči.

Če pokukamo pod preprogo, pa se v našem razmišljanju, kaj šele delovanju, v zadnjih nekaj stoletjih ni dosti premaknilo. Vsaj ne na tistem najbolj osnovnem nivoju, na katerem se vsi zavedamo kaj je prav in kaj narobe.

Tik po konferenci sta bila umorjena dva vidna aktivista za človekove pravice, ki sta bila še posebej aktivna pri zagovarjanju pravic ribičev pri načrtih naftne družbe Petrobras. Njuni imeni sta Almir Nogueira de Amorim in João Luiz Telles Penetra. Dvomim, da boste še kdaj slišali zanju (Rio+20 Breaking News: Activists who spoke at the Peoples’ Summit killed).

V času konference so staroselski prebivalci prebili gradbišče jezu Belo Monte na reki Xingu v brazilskem deževnem gozdu. Gradnja tega jezu bo uničila življenjski prostor 40.000 staroselcem, skupaj z njihovo kulturo, ki je tesno povezana in prepletena z deževnim gozdom. Vlada neusmiljeno in kljub protestom staroselcev nadaljuje gradnjo. Elektrika, proizvedena iz jezu bo v prvi vrsti oskrbovala bližnjo tovarno aluminija. Poleg tega bo odprla pot gradnji še 59(!) podobnih jezov v porečju Amazonke (Support Indigenous Occupation of the Belo Monte Dam Site Now Entering Day 7).

Januarja letos (2012) je skupina sekalcev lesa v Braziliji ugrabila osemletno deklico iz plemena Awá, ki ima le malo stikov z ostalim svetom. Privezali so jo za drevo in živo zažgali – v opomin ostalim staroselcem, naj se raje odselijo, kot upirajo sekanju dreves (Loggers ‘burned Amazon tribe girl alive’).

Po ocenah vsako minuto izgine 100 hektarjev deževnega gozda.

Deževni gozd je skoraj v celoti neraziskan vir zdravil. A le, če nam zanje povedo tisti, ki o rastlinah nekaj vedo. To so staroselci, ki so to znanje zbirali, preizkušali in ohranjali tisočletja. Z vsakim hektarjem deževnega gozda izgine življenjski prostor staroselcev in z njim tudi njihovo znanje.

Večje drevo v deževnem gozdu je ne zgolj en samostojen ekosistem, temveč trije ali štirje hkrati. Večje drevo v deževnem gozdu raste nekaj sto let, požagajo pa ga v petnajstih minutah. Seveda od tam prihaja najtrši in najdragocenejši les – za ZDA, Evropo, Rusijo, Kitajsko … domačinom za takšno drevo plačajo (če sploh) manj kot 20 ameriških dolarjev.

Brazilija je hitro rastoče gospodarstvo, mogoče celo zgled ostalim državam Južne Amerike. A kot hitro raste gospodarstvo, še hitreje izginja pragozd in z njim staroselci in njihova kultura in znanje.

Koliko možnosti imajo staroselci ali ribiči ali delavci, da s svojimi protesti uspejo kaj spremeniti. Vsi vemo, da nič!

Kako raste Kitajska? Kako je zrastla Evropa in kako ZDA? Pa Avstralija?

Zatorej dragi moji Združeni narodi, vse vlade tega sveta (vključno s cerkvenimi): POJDITE V RIT!!! POJDITE V RIT vsi, ki najdete milijon izgovorov, da še vedno plenite ta planet, vključno s sočlovekom, vašim sosedom. POJDITE V RIT vsi, ki vam je pretežko biti drugačen od povprečja, ali bognedaj biti boljši od drugih POJDITE V RIT vsi, ki imate tako velik ego, da z njim opravičite celo vojne, lakoto, revščino. POJDITE V RIT vsi, ki ste si nagrabili toliko, da ne veste kam in kako, medtem ko otroci na tem planeta še vedno umirajo za lakoto!


Erika Oblak, objavljeno z dovoljenjem avtorice

1 Response
  1. Andrej Velkavrh

    Ne morem se bolj strinjati! Samo dobiček in globalni kapital še odločata o našem planetu in nam s potrošnimi dobrinami mečeta pesek v oči.

Komentarji

/** * mailchimp pop-up */