Saga o Lafargeu se nadaljuje

Aktivisti Eko kroga smo na današnji tiskovni konferenci predstavili polpreteklo dogajanje v zvezi z okoljevarstvenim dovoljenjem Lafarge Cementu. Kot je znano, Lafarge Cement poleg proizvodnje cementa znova skuša pridobiti tudi dovoljenje za (so)sežig odpadkov v cementarniški peči.

Agencija RS za okolje (ARSO) bo tokrat v postopek vključila tudi izvedence hidrometeorološke in medicinske stroke, kar je naš stranski udeleženec zahteval že ves čas. Poleg predlaganih dveh, za lažje obvladovanje lokalne specifike predlagamo še dva dodatna izvedenca.

1. Polpreteklo dogajanje, v zvezi z okoljevarstvenim dovoljenjem Lafarge Cementu

Upravno sodišče je marca 2011 razveljavilo leta 2009 Lafarge Cementu izdano okoljevarstveno dovoljenje, ki je poleg proizvodnje cementa vključevalo sežig odpadkov. To odločitev sta julija in novembra 2011 potrdila tudi Agencija RS za okolje (ARSO) in takratno Ministrstvo za okolje in prostor (MOP). A bitka za zdravo Zasavje, oziroma proti njemu, s tem ne pojenjuje.

Lafarge Cement še vedno vztraja pri enotni vlogi za proizvodnjo cementa in sežig odpadkov. Ker je ta vloga zaradi številnih dopolnitev postala nepregledna, ga je ARSO januarja 2012 prosila za čistopis vloge, s čimer bi postopek postal preglednejši. Lafarge je to prošnjo zavrnil, očitno mu ustreza ribarjenje v kalnem.

S pomočjo že kompromitiranega Elektroinštituta Milan Vidmar (EIMV) je februarja 2012 izdelal in na Agencijo RS za okolje (ARSO) poslal študijo, s katero hoče dokazati, da prekomeren vpliv tovarne seže le na njeno dvorišče, predvsem pa, da niti en prebivalec Zasavja ne živi v vplivnem območju Lafarge Cementa, zaradi česar tudi nihče, vključno z dosedanjim stranskim udeležencem Urošem Macerlom, ne bi smel tvorno sodelovati v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja.

Stranski udeleženec v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja Lafarge Cementu Uroš Macerl je s pomočjo Eko kroga in zunanjih sodelavcev predstavil argumente, ki to hudo prirejeno in pomanjkljivo študijo zavračajo.

2. Neprimernost uporabljenega računalniškega modela v študiji EIMV

Študija namreč predvideva širjenje industrijskih izpustov s pomočjo računalniškega modela CALPUFF, razvitega za razmere velikih razdalj v ZDA. Za razliko od ZDA je v hribovitem delu Slovenije teren skrajno razgiban že na majhnih razdaljah, Zasavje pa v tem še posebej izstopa. Zaradi takšnih razmer so v 70. letih v TET morali zgraditi celo najvišji dimnik v Evropi (na sliki desno: dimnik TET se dviguje nad zasavsko temperaturno inverzijo).

Neprimernost uporabljenega modela za modeliranje na kratkih razdaljah, kot so v primeru Zasavja, potrjujejo strokovni članki, ki jih je naša stran posredovala ARSO.

3. Uporabljeni nepravi podatki in izbor modeliranih onesnažil

Med drugim so v študiji EIMV namesto lokalnih uporabljeni meteorološki podatki za ljubljansko kotlino, po drugi strani pa niso uporabljeni podrobni podatki o izpustih strupenih snovi iz Lafarge Cementa, prav tako tudi ne podrobni podatki o kakovosti zraka v okolici tovarne.

Študija ni zajela širjenja najbolj nevarnih onesnažil, kot so npr. težke kovine ali organske spojine (TOC), pri katerih je tovarna v času sežiganja odpadkov kar za 20-krat presegala evropske normative, ni zajela niti vsote rakotvornih spojin, kjer je tovarna evropski normativ prav tako presegala za večkrat.

4. Metodološke napake

Med drugim študija EIMV ne upošteva zakonsko predpisanega kriterija, da je treba vrednotiti škodljivost naprave ob upoštevanju vseh ostalih, že obstoječih, virov onesnaženja, ki jih v Zasavju ne manjka, a v študiji niso bili upoštevani.

Če bi vse tovarne določale svoja vplivna območja le na podlagi svojega vpliva, brez upoštevanja umestitve v pokrajino, bi zlahka prišli v hipotetično situacijo na sliki desno, kjer hiša na sredi formalno ni v nobenem vplivnem območju, saj je ravno v območjih 95% mejne imisijske vrednosti. Skupna obremenitev bi bila v takšnem primeru kljub temu celo 285% (oz. ustrezno več, če bi bilo tovarn več). Ravno to skuša preprečiti zakonodaja, a tega EIMV oz. Lafarge v študiji ni upošteval.

V skiadu z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, 31/2007) se namreč šteje, da naprava vpliva škodljivo na zdravje ljudi, če: /…/ »njena emisija snovi skupaj z emisijo snovi iz drugih naprav povzroča preseganje mejnih in ciljnih vrednosti kakovosti zunanjega zraka na območju vrednotenja, določenega za to napravo« (5. člen). Študija se tozadevno obnaša, kot da je Lafarge v Zasavju sam.

5. Izbira izvedencev in nadaljnji postopek

Stranski udeleženec Uroš Macerl je ob strokovni pomoči Eko kroga od ARSO vsa leta zaman zahteval udeležbo izvedencev hidrometeorološke, zdravstvene in okoljskih strok. ARSO je te zahteve do sedaj ignoriral, novembra 2008 in aprila 2009 pa takšno udeležbo celo zavrnil z odločbama.

Tokrat je ARSO, ki se mora izreči glede pravilnosti študije in njenih izsledkov, za pomoč le prosil izvedenca hidrometeorološke in izvedenca medicinske stroke, in sicer prim. izr. prof. dr. Ivana Eržena, dr. med. in prof. dr. Jožeta Rakovca, univ. dipl. meteorol.. To je po našem prepričanju poteza v pravo smer.

Poleg omenjenih dveh strokovnjakov, katerima vsekakor priznavamo strokovnost, predlagamo še dodatna dva: Dušana Hrčka, univ. dipl. meteorol. in doc. dr. Metodo Dodič-Fikfak, dr. med.. V duhu optimalne odločitve za Zasavje upamo, da bo ARSO ta dva predloga sprejela.

Za natančno in nedvoumno presojo vseh vidikov problematike je ključnega pomena poznavanje posebnosti zasavske meteorologije, ki jo dobro pozna Dušan Hrček, saj je gibanje zračnih mas v Zasavju preučeval že v času izgradnje dimnika TET. Doc. dr. Metoda Dodič-Fikfak, dr. med., predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa na UKC Ljubljana, je priznana in mednarodno uveljavljena avtoriteta s področja vpliva okolja na zdravje ljudi, ki, kot jo pogosto opisujejo, na svojem področju dominira z znanjem, izkušnjami in argumentiranimi dokazi.

Aktivisti Eko kroga razširitev strokovnih sodelavcev ARSO pozdravljamo in upamo, da bo po tolikih letih našega boja proti sežiganju odpadkov v Lafarge Cementu odločitev ARSO končno takšna kot bi morala biti že od začetka – izdelana na podlagi strokovnosti, kjer je to mogoče, in na podlagi načela previdnosti, kjer strokovnega mnenja ni mogoče izreči v celoti.