Ob današnjem dnevu upora si želimo, da se vsi skupaj zavemo, da je ta država NAŠA, od LJUDI, ne od kapitala, in da smo ljudje LJUDJE, ne potrošniki! Danes je primeren dan za ponoven ogled posnetka govora Uroša Macerla na Tribuni društva slovenskih pisateljev v Cankarjevem domu, 31. januarja 2013.
| Posnetek govora Uroša Macerla na Tribuni Društva Slovenskih pisateljev “Slovenska kultura med razpadom vrednot”, Cankarjev dom, 31. januar 2013 |
Besedilo:
Pozdravljeni, sem predstavnik Eko kroga in rad bi vam zelo na kratko predstavil to izkušnjo, ki jo imamo Zasavčani, bolj v povezavi z močjo kapitala, kot pa s politiko. Ker jaz imam, iz svojih osebnih izkušenj, slabe izkušnje z vso politiko. Če grem od rojstva, s tisto komunistično, ko se spomnim kot otrok, da je bil pri nas sneg en dan bel, drug dan siv, naslednji dan je bil črn, iz pipe so mi tekle saje in tisti vododvod, ki smo si ga sami zgradili, telekomunikacije, ki smo jih sami zgradili, asfalt, ki smo ga sami zgraditi, to je vse ostalo družbi.
V vsem tem času so se menjale politične garniture, menjale se je država in tudi v tej novi državi so se menjali levi in desni in izkušnje vseh z vsemi v Zasavju so take: vsi so v krempljih in rokah kapitala. Vsi delajo za njih.
Kot po pregovoru se ekološki problemi pojavljajo tam, kjer je tudi problem etičnih načel, problem demokracije, in tako se je seveda pojavil ta problem tudi v Sloveniji. Teh ekoloških problemov je v Sloveniji ogromno. Z nekim prihodom multinacionalke, ko je Slovenija svojo tovarno prodala francoskemu kapitalu, se je v Zasavju začel 10-letni boj, ki še vedno traja. V tem času so nas Zasavčane izdale vse inštitucije od inšpekcijskih služb, ARSA, MOP-a, predsednika države, predsednika vlade, vseh. Niti enega ni, za katerega bi dali roko v ogenj, in zato imamo vse dokaze.
Vprašaš se, zakaj je tako in komu v bistvu služi ta država in te inštitucije? Saj jih vendar mi plačujemo, davkoplačevalci jih plačujemo zato, da bodo delali v našem interesu, da nas bodo zavarovali pred prekomernim uničevanjem narave, pred prekomernim posegom v okolje, da ne bo uničeno zdravje ljudi. Mi te ustanove plačamo in bi morali živeti normalno življenje s svojimi družinami, imeti bi morali svoj prosti. Ampak mi, v Zasavju, tega, vsaj jaz osebno in tisti, ki delamo, aktivisti v Eko krogu, že 10 let nimamo. Mi delamo tisto, kar bi morala delati država.
Potem, ko še nekaj časa upaš in delaš na vseh možnih nivojih in verjameš, da bo o nekih zadevah odločala stroka, ti več let dela v tej ekologiji pove, da stroka ne odloča o ničemer, o vsem odloča kapital. Kapital je tisti, ki zlobira vse in tisti, ki pove za kakšno ceno se bo delal cement, za kakšno ceno se bodo sežigali odpadki in za kakšno ceno se bodo prodali Zasavčani.
V tem primeru je narobe govoriti samo o Zasavčanih. Vsa Slovenija funkcionira na zelo podoben način. Mi imamo pač to smolo, da imamo to tovarno, ampak takih in podobnih je veliko. Doživljali smo obiske francoske ambasadorke v Zasavju, sestanke z Eko krogom, neposredno lobiranje Evropske banke za razvoj, ki je sama plačevala študije, s katerimi je šla kar direktno k ministru in mu rekla: “Glejte, to je študija, kjer mi z neodvisno študijo dokazujemo, da je okoljevarstveno dovoljenje Lafargea takšno kot je treba“. Doživljali smo tudi to, da so se prvi dan ministrovanja ministra Bogoviča, ko je prevzel posle, pri njem sestali Andrej Drapal, Franci Zavrl in direktor Lafargea s svojim pravnikom. Potem veste, kdo tukaj odloča, in kakšno bo okoljevarstveno dovoljenje. Vedeti morate, da si je Lafarge zdaj plačal “elaborat”, da je njegovo vplivno območje okrog njegove ograje in ARSO še danes razmišlja, ali je to res.
Kaj je krivo, da je tako? Kdo nam je v bistvu ukradel državo, levi ali desni, ali naštevamo imena? Ne, mislim, da je problem v tem, da si je kapital podredil vse, predvsem politiko, razvrednotil je družino in človeka. Otroci so od najmanjše starosti naprej podvrženi temu, da gledajo televizijo s tisoče reklam, kakšen si, kakšen moraš biti normalen, kaj vse moraš imeti novega, kaj vse moraš kupiti, kako moraš funkcionirati, da pripadaš tej družbi. Staršev pa ni več doma, da bi jih vzgajali, ker si jih je kapital polastil in delajo od jutra do večera za minimalne plače.
Naše šolstvo in družba jih predvsem uči materialistične logike. Izpolnjevanje potreb na materialnem nivoju je postal smisel življenja. Danes te od rojstva učijo: “Srečen boš, če boš imel fajn avto, veliko hišo, veliko denarja, boš hodil na morje, to ono tretje“, prepričujejo te, da je treba povečati bruto državni proizvod in še več delati in še več delati in še več delati. Do kam? Ali kapital, ali v bistvu že ni dovolj, a si kapitalski pohlep ni dovolj razčlovečil človeka, pa uničil naravo, izropal naravo in pohodil vse naravne zakonitosti?
Zdaj je treba najti neko pot iz tega. Na novo bo treba osmisliti življenje, upoštevati bo treba začeti naravne zakonitosti in spremeniti temeljni odnos človeka do narave in do naravnih virov. Iz tega temeljnega odnosa do narave, izhajajo tudi vsi ostali družbenosocialni odnosi. Če se bomo naučili zdravega prvinskega odnosa do narave potem bomo lahko v podzavesti razvili tudi zdrav odnos do sočloveka, če pa se ta odnos razvija v izkoriščevalski smeri, se potem to tudi preslikava v medsebojnih odnosih med ljudmi in današnja slika Slovenije to jasno pokaže. Torej rabimo nov hišni red.
To bi z drugimi besedami pomenilo: novo ustavo. Če preslikamo zadevo tako, kot jo jaz si razlagam po kmečki logiki, jaz sem namreč kmet in si nič ne domišljam, da kaj veliko vem, samo to, kar sem doživel na svoji pukli. Ta naša država je tako, kot bi si jo jaz poenostavljeno predstavil, kot en naš dom, neko naše skupno stanovanje kjer skupaj živimo in v neki točki pač ugotovimo, da imamo to naše skupno stanovanje hudičevo zasvinjano. In naša država je hudičevo zasvinjana. Najprej je treba seveda sprejeti odločitev, da se bo počistilo in jaz mislim, da so to zdaj dela. Odločitev se je že sprejela, odločil se je narod. Počistili bomo!
V to ustavo je nujno treba uvesti trajnostni razvoj. Te primere so danes tukaj že razlagali, v določenih državah obstajajo, in so temelj za normalen razvoj katerekoli države. Potrebno je speljati spremembe, in sicer na vseh področjih, ne samo v smislu povečanja, tako, kot slišimo dan na dan na televiziji, na bruto državni proizvod pa do še večjega izkoriščanja človeka, ampak treba je narediti spremembo v šolstvu, zdravstvu in v njih uvesti več humanizma, sociale, trajnostnega razvoja, pa pravičneje razdeliti dobičke, predvsem pa dobrine.
Odvzeti je treba veliko moč kapitalu, kapital je treba začeti regulirati. Dokler bomo ploskali globalizaciji in ploskali temu, da se kapital združuje, bomo neprestano dovoljevali to, da bo imel kapital takšno moč, da noben nadzor nad njim ne bo možen in, da si bo prilastil vse.
Kdo lahko to stori, je pa vprašanje. Mislim, da te zadeve lahko naredi cvet naroda. Ta cvet naroda je treba poiskati in ta cvet naroda bi v normalnih okoliščinah moral biti izvoljen in sedeti v parlamentu, ampak na žalost temu ni tako. Ko bi šli ljudje mimo parlamenta, bi rekel Boštjan Pihler, bi se morali globoko prikloniti in dati dol klobuk. Ampak pri nas je ravno obratno, pri nas letijo granitne kocke.
In bistvo vsega, ta cvet naroda bo treba presejati, treba se bo oprati umazanih politikov in ne bo šlo zlahka, ampak bistveno je, da se je začelo. Ta politika, ki zdaj funkcionira, nam daje jasne signale: nič se ne naredi, če ni upora. In upor se mora začeti, na vseh nivojih.
Uroš Macerl, tribuna DSP “Slovenska kultura med razpadom vrednot”, 31. januar 2013
Celoten posnetek peturne tribune je na voljo v spletu prek strani www.livestream.com/prisotnoststeje.