V članku Vedela je, kaj podpisuje, objavljenem v včerajšnjem Delu, Polona Malovrh piše o tem, kako se uradnica UE Trbovlje, Jana Klinc Češnovar, ni izvzela iz postopkov za Lafarge Cement, kljub temu, da je bil v podjetju ves čas zaposlen njen mož. Torej tudi leta 1998, ko je nastala pomota s petrolkoksom, na katero je Eko krog opozarjal že takrat, in za katero zdaj kaže, da očitno le ni bila pomota.
Članek v Delu nadalje navaja besede prof. dr. Gorazda Trpina z ljubljanske pravne fakultete, da “relacija med Češnovarjevo kot uradnico Upravne enote, ki je vodila postopek za LC, in njenim možem kot delavcem LC ni absolutni izločitveni razlog, ampak le fakultativni“, kar pomeni, da bi se uradnica iz postopka lahko izločila “na predlog stranke [Macerla] ali pa sama, če bi presodila, da bi to lahko vplivalo na (ne)pristranskost odločanja“. Te priložnosti doslej ni izkoristila, članek pa še navaja njeno trenutno mnenje, da »ni bila seznanjena še z nobenimi obtožbami, ne ve, kdo naj bi jih bil dal in kakšna je njihova vsebina«.
To postavlja takratno dogajanje v nov kontekst. Boštjan Pihler se tistih časov spominja takole:
“To grdo in za življenje v Zasavju hudo škodljivo manipulacijo s petrolkoksom je po mojem prepričanju potrebno pripisati (poleg lafargevcem in izdelovalcem lažnivega poročila o vplivu na okolje (PVO), seveda) višji svetovalki na Upravni enoti Trbovlje Jani Klinc Češnovar.
Dobro se spomnim, kako je bila ženska v zadregi, ko sem pred leti kot aktivist Eko kroga prišel na UE Trbovlje vpogledati v spis izdaje uporabnega dovoljenja cementarni zaradi zamenjave goriva (mazut naj bi nadomestili s čistim premogom, v resnici so ga z umazanim petrolkoksom). Neposredno sem jo soočal s papirnatimi dejstvi, da ne le, da za petrolkoks ni bilo izdelano PVO, temveč da tudi soglasja različnih ustanov (med drugim tudi zdravstvene!), ne omenjajo petrolkoksa, omenjajo le premog, ter da tudi na vabilu javnosti za udeležbo na javni razgrnitvi in javni obravnavi ni bil omenjen petrolkoks. Takrat bi njeno nervozo in narejeno prijaznost zaradi slabe vesti lahko rezal z nožem. Hm, če bi takrat vedel, kar se govori danes, da je namreč njen mož zaposlen v cementarni …
Kakorkoli, pri soglasodajalcih še lahko puščamo dvom in se sprašujemo: so bili zavedeni ali pa so bili tudi oni zavestno del te umazane igre? Zagotovo pa vemo, da je bila grdo zavedena javnost. Verjetno marsikateri Zasavčan (Zasavčanka) ni prišel (prišla) na javno razgrnitev oz. obravnavo ravno zaradi tega, ker je verjel (verjela) vabilu, da bo cementarna mazut zamenjala s premogom in ne z veliko bolj škodljivim petrolkoksom.
Nič novega, v primeru Lafarge in njegovih klinčevih pajdašev se vedno znova kaže, da, kot je rekel znani genij, neomejena ni le človeška neumnost ampak tudi pokvarjenost, gniloba …“
Članek iz Dela še navaja, da Andrej Sopotnik iz Lafarge Cementa niti po dveh tednih novinarki ni odgovoril na vprašanje, na kateri osnovi tovarna uporablja petrolkoks.