Uporabno dovoljenje ne dovoljuje petrolkoksa

Prejšnji četrtek smo na Upravni enoti Trbovlje prejeli kopijo Uporabnega dovoljenja št. 3702-3/2004 za pripravo premoga v Cementarni Trbovlje in energetsko kineto, ki ga je dne 06.12.2004 izdala UE Trbovlje (PDF, 202 KB). Iz omenjenega dokumenta je jasno razvidno, da sme cementarna kot energent pri proizvodnji cementa uporabljati zgolj premog, ne pa tudi petrolkoksa.

Ker je postopek pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja (IPPC) za Lafarge Cement še vedno v teku, ostaja Uporabno dovoljenje iz leta 2004 (PDF, 202 KB) v veljavi in kot tako predstavlja edini in zavezujoč pravni dokument, ki določa vrsto goriva, ki se v cementarni sme uporabljati. V njem pa petrolkoksa ni.

Deset let mineva od takrat, ko je trboveljska cementarna pričela uporabljati tako imenovani »petrolkoks« ali »naftni koks«, ceneni stranski produkt naftne industrije, ostanek pri rafinaciji nafte, ki mu je primešan premogov prah. Petrolkoks velja za enega najbolj umazanih fosilnih energentov. Pri sežigu petrolkoksa se zaradi visoke vsebnosti žvepla tvorijo spojine SOx, kakor tudi nevarne spojine NOx. Še večje okoljsko in zdravstveno tveganje pa zgorevanje petrolkoksa predstavlja zaradi njegove velike vsebnosti raznovrstnih organskih snovi v kombinaciji s halogeni in težkimi kovinami.

Cementarna Trbovlje je petrolkoks kot tehnološko gorivo dejansko začela uporabljati leta 2003, ko je že bila v lasti skupine Lafarge. Po njegovi uvedbi se je emisija skupnega organskega ogljika (TOC) povečala za 77 %, emisija kancerogenega benzena pa celo za 256 %.

Nekaj malega manj, natančneje osem let, pa je minilo, odkar je Eko krog prvič opozoril pristojne inštitucije na to, da za petrolkoks ni bilo narejene presoje o vplivih na okolje ter zahteval, da se preneha z njegovo uporabo v cementarni (dopis z dne 23.05.2005; PDF, 2,8 MB).

Odgovori uradnih oseb na Agenciji RS za okolje in Inšpektoratu za okolje in prostor (takratni IRSOP) so bili vedno podobni in govorili o tem, da cementarna deluje skladno s predpisi (npr. odgovor IRSOP z dne 31.05.2005; PDF, 2,9 MB). Resnica je vse prej kot takšna.

Ko so v tovarni želeli zamenjati tehnološko gorivo, so skladno z določbami prejšnjega Zakona o graditvi objektov, ki je bil takrat v veljavi, podali vlogo na Upravno enoto Trbovlje. Ko so pripravili dokumentacijo in predložili nekatera soglasja, jim je bilo izdano:

• leta 1998 Lokacijsko dovoljenje UE Trbovlje št. 3700-49/97 z dne 15.9.1998 – o sumljivih okoliščinah izdaje katerega smo že pisali;
• nato leta 2001 Gradbeno dovoljenje UE Trbovlje št. 3701-19/00 z dne 12.1.2001;
• ter nato leta 2004 še Uporabno dovoljenje št. 3702-3/2004 z dne 6.12.2004 za pripravo premoga in energetsko kineto (PDF, 202 KB).

Prav zadnji dokument so nam v vseh teh letih uspeli zamolčati tako na UE Trbovlje kot tudi na vseh drugih inštitucijah, na katere smo se obračali po pojasnilo o tem, kateri dokument daje pravno podlago za zakonito uporabo pretrolkoksa v cementarni.

V četrtek smo do tega dokumenta le prišli. Iz vse zbrane dokumentacije, je sedaj nesporno razvidno, da:

• Lafarge cement nima veljavnega dovoljenja, na podlagi katerega bi smel kot gorivo uporabljati petrolkoks, temveč ima takšno dovoljenje le za premog;
• je bila uporaba petrolkoksa začasno legalizirana le v obdobju, ko mu je bilo leta 2009 izdano okoljevarstveno (t.i. IPPC) dovoljenje, ki je bilo leta 2011 razveljavljeno z odločbo Upravnega sodišča, saj je bilo ugotovljeno, da je bilo izdano na napačni podlagi;
• z izjemo prej omenjenega, razveljavljenega, dovoljenja za uporabo petrolkoksa Lafarge Cement nikoli tudi ni pridobil, niti ni bilo nikoli narejene presoje vplivov na okolje zanj.

V Eko krogu pričakujemo nemuden odziv inšpekcijskih služb, katerim smo že podali prijavo. Nadalje pričakujemo, da se bo zaradi nezakonite uporabe nedovoljenega goriva v cementarni sankcioniralo odgovorne v Lafarge cementu ter zaposlene v pristojnih državnih ustanovah.