V današnji Sobotni prilogi časnika Delo je objavljen dvostranski prispevek Dušana Hrčka “Zanesljiva pot iz krize k blaginji“. Avtor, nekdanji dolgoletni direktor Hidrometeorološkega zavoda RS in nekdanji vodja urada Svetovne meteorološke organizacije za Evropo, med drugim piše:
“V Sloveniji smo imeli skozi stoletja nenapisano vizijo razvoja – sonaravni razvoj ali, kot mu danes rečemo, trajnostni razvoj. /…/ Imamo naravno pitno vodo, ohranjene zgornje dele vodotokov, zdrave gozdove, ohranjeno biotsko raznovrstnost, značilno kulturno krajino in še kaj. Ta posebna kakovost je takoj očitna pozornemu tujcu, ki obišče Slovenijo. Sami pa se tega tako malo zavedamo, da kulture trajnostnega razvoja ne postavljamo ob druge kulturne dosežke.“
Dotakne se tudi zasavske problematike:
“Prostovoljci zasavskega Eko kroga so opozorili na primer neustreznih predpisov, ki povzročajo zaplete v zvezi z onesnaževanjem zraka iz cementarne Lafarge Cement v Trbovljah. Predpisi, ki so bili nekritično prepisani iz nemške zakonodaje, sploh ne upoštevajo slovenske podnebne posebnosti – zelo nizke povprečne hitrosti vetra, pogostega brezvetrja in pojava temperaturnega obrata. /…/ Čeprav je modeliranje /…/ močno napredovalo, na trgu tudi danes ni mogoče kupiti modelov, ki bi bili dejansko preizkušeni v razmerah, ki so v svetu zelo redke, pri nas pa pogoste. Zato je bolje, da se najbolj zahtevnih problemov onesnaženosti zraka pri nas ne lotevamo po nemško z modeliranjem, temveč z razglasitvijo območja z nizkim onesnaževanjem /…/.”
Tudi sicer je članek vreden branja in premisleka, kako vzpostaviti pameten sonaraven razvoj namesto podivjane rasti na škodo okolja in ostalih “poražencev”. Naj se daleč sliši!