Sodišče razveljavilo dovoljenje za petrolkoks!

Upravno sodišče RS je 21. avgusta 2014 izreklo sodbo I U 893/2014-15 (PDF, 1,4 MB) v upravnem sporu zaradi okoljevarstvenega dovoljenja št. 35407-104/2006-391, ki ga je Agencija RS za okolje (ARSO) izdala Lafarge Cementu januarja 2014, v zvezi z odločbo Ministrstva za kmetijstvo in okolje (MKO) št. 35402-8/2014-5 iz aprila 2014 in omenjeno okoljevarstveno dovoljenje razveljavilo, postopek pa vrnilo na prvo stopnjo (ARSO).

Maja vložena in sedaj dobljena tožba na upravnem sodišču je (po sodbi iz marca 2011, ki je odpravila sežiganje odpadkov, če omenimo najvidnejšo) še ena velika zmaga Eko kroga prek njegovega stranskega udeleženca Uroša Macerla, ob podpori PIC-a in Focusa ter odvetniške pisarne Zidar Klemenčič.

Po 11 letih neupravičene rabe petrolkoksa, kot umazanega goriva za proizvodnjo cementa, je sodišče končno jasno odločilo, da ga tovarna nikoli ne bi smela sežigati, saj ni imela podlage za izdajo dovoljenja.

Spomnimo, da je petrolkoks (na sliki desno), poceni, a umazan odpadek pri rafinaciji nafte, uvedel Lafarge leta 2003, takoj za tem, ko je kupil Cementarno Trbovlje. Če primerjamo meritve pred in po uvedbi petrolkoksa, ugotovimo, da se je po njegovi uvedbi emisija skupnega organskega ogljika (TOC) povečala za 77 %, emisija benzena pa celo za 256 %.

Sodišče je nadalje ugotovilo, da Lafarge nikoli ne bi smel imeti dovoljenja za kapaciteto proizvodnje klinkerja nad 1000 t/dnevno. ARSO in okoljsko ministrstvo (MOP/MKO) torej leta 2009 ne bi smela izdati dovoljenja za 1400 t/dnevno, leta 2014 pa ne za 1250 t/dnevno, kot sta to obakrat storila. V praksi smo zaznali celo preseganja teh omejitev.

Sodišče je v napotilu prvostopenjskemu organu bistveno zaostrilo zahteve po monitoringu nevarnih snovi. Spomnimo, da je, na grozo in v posmeh javnosti, odpravljeno dovoljenje za najbolj nevarne snovi predvidevalo merjenje samo enkrat na 3 leta, ali pa še celo tega ne (npr. skupni organski ogljik, TOC).

Sodba poudarja, da je Zasavje zaradi slabe kakovosti zunanjega zraka degradirano območje, zato lahko ARSO v novem okoljevarstvenem dovoljenju določi strožje oz. dodatne pogoje obratovanja naprave, kot jih določa splošna okoljska zakonodaja v Sloveniji.

Nadalje je sodišče pri vodenju postopka ugotovilo neupoštevanje Aarhuške konvencije, ki predvideva vključevanje javnosti v postopek, in katere podpisnica je že od leta 1998 tudi Republika Slovenija (ratificirala jo je leta 2004).

Eko krog je na vsa ta dejstva opozarjal že leta in leta, in jih prek formalnega udeleženca Uroša Macerla tudi vlagal kot uradne pripombe v postopku za izdajo dovoljenja. Kljub temu smo morali čakati to odločitev upravnega sodišča, saj nam organi okoljskih ministrstev (MOP in MKO) prej niso prisluhnili.

Sodišče je presodilo, da je šlo za tako hude postopkovne in vsebinske kršitve, da je okoljevarstveno dovoljenje razveljavilo. Petrolkoks je tako do nadaljnjega le še zgodovina.