Okolje je naša glavnica, ki je ne dovolimo zapraviti

Slovenija se v razvojnih strategijah opredeljuje za trajnostni razvoj in prehod v zeleno gospodarstvo, na turističnih trgih pa se predstavlja kot zelena turistična destinacija. Da med tem in realnostjo zija širok razkorak, se zdaj že očitno kaže pri primerih, kot sta Kemis in Magna, ter pri vrsti drugih lokalnih okoljskih problemov po vsej državi. Številni konflikti so nastali in nastajajo po nepotrebnem, in z zgodnjim vključevanjem javnosti bi se jim lahko izognili.

Problema revščine in brezposelnosti manj razvitih območij, na katera je država v preteklih dvajsetih letih pozabila, je neodgovorno in nesprejemljivo reševati z uvajanjem umazane industrije, zaradi česar bodo ta območja poleg revščine trpela še nova okoljska tveganja.

Razkorak je posledica dejstva, da nekateri politiki postavljajo dobičke onesnaževalcev pred naše skupno okolje in zdravje ljudi. S spremembami zakonodaje v zadnjih letih (Na primer: »Lex Magna«: sprejet po nujnem postopku, ki ni omogočal strokovnega in civilnodružbenega dialoga; Zakon o varstvu okolja: med drugim ukinitev časovne veljavnosti okoljevarstvenih dovoljenj; predlog uredbe o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla: dopuščanje večjih količin strupov v tleh; predlog uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju: zniževanje kakovosti bivanja.) so tehtnico še bolj nagnili v prid neodgovornim onesnaževalcem. Pri nas sicer deluje veliko podjetij, katerih dejavnosti so sprejemljive za okolje v smislu zelenega razvoja, številna med njimi so tudi družbeno in okoljsko odgovorna, toda politika streže interesom manjšega dela gospodarstva, ki te odgovornosti ne premore in uničuje priložnosti Slovenije, da se razvije v okolju prijazno in družbeno odgovorno družbo z visoko kakovostjo bivanja.

Sektor varstva okolja in narave je bil pri vrsti zadnjih vlad eden najmanj upoštevanih sektorjev, čeprav bi moral – tudi zaradi naravnega bogastva Slovenije in s tem povezanega razvojnega potenciala – stati ob boku gospodarskemu in finančnemu ministrstvu. Danes se soočamo s posledicami takšnega odnosa. Odločeni smo, da se prakse, kot sta Magna in Kemis, ne bodo več ponovile.

Od Vlade RS zato zahtevamo, naj:

  1. Nemudoma izboljša nadzor nad podjetji in napravami, ki predstavljajo grožnjo okolju in zdravju ljudi, ter v te postopke vključi strokovno javnost in civilno družbo. Dovolj imamo neučinkovitega nadzora in postopkov, ki nekaterim podjetjem omogočajo, da dobiček dosegajo na račun okoljske in socialne degradacije naših skupnosti. Država z lastnimi luknjastimi pravili prepušča svoje osnovne funkcije in nadzor aktivno podeljuje onesnaževalcem, ki tako nadzirajo sami sebe.
  2. Ne ponavlja preteklih napak: v preteklosti so se dogajale kršitve, ki se ne bi smele zgoditi. Izvajanje nadzora nad varovanjem okolja potrebuje najvišjo stopnjo zaupanja državljanov. Ljudje, ki skrbijo za nadzor in dovoljenja, morajo odgovorno opravljati svoje delo. Zato pozivamo k neodvisni kritični presoji dela odgovornih, v kateri smo pripravljeni
    sodelovati. Ta bi morala vzeti pod drobnogled izvajanje nadzora nad obratovanjem, izdajanjem okoljskih dovoljenj, umeščanjem v prostor ter postopki spreminjanja predpisov. V primeru ugotovitve nelegitimnih ali nelegalnih političnih in kapitalskih pritiskov na javne funkcionarje bi morale slediti ustrezne sankcije. Hkrati je potrebno graditi kulturo osebne odgovornosti, ki v primeru napačnih odločitev nalaga odstop odgovorne osebe. Tiste, ki znotraj institucij delujejo strokovno in po visokih moralnih standardih ter so o kršitvah pripravljeni spregovoriti, je potrebno zaščititi pred pritiski onesnaževalcev in politike.
  3. Začne v zgodnji fazi vključevati civilno družbo, torej že takrat, ko se pripravljajo podlage, in potem v nadaljnjih postopkih sprejemanja strategij, predpisov, umeščanja v prostor in presoj vplivov na okolje. Sodelovanje mora biti konstruktivno in odzivno, cilj pa najboljši možen rezultat. Danes se odločitve sprejemajo po hitrih postopkih. Konstruktivni predlogi civilne družbe se nepojasnjeno zavračajo, kar omejuje sodelovanje. Posledično prihaja do manj premišljenih in manj strokovnih odločitev. O tem, v kakšni državi želimo živeti in v kakšno smer naj poteka njen razvoj, bi morali odločati skupaj. Če bodo stališča civilne družbe upoštevana, bomo poleg gospodarskega razvoja zagotovili tudi zdravo okolje.

Zato podpisane organizacije in podporniki tega poziva od Vlade RS zahtevamo srečanje z relevantnimi ministri pod vodstvom predsednika vlade, na katerem bomo skupaj začrtali način rednega sodelovanja politike in državnih institucij s civilno družbo na področju varstva okolja in narave ter prostora na nacionalni in lokalni ravni.

(po abecednem vrstnem redu)

  • Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj, razvojni zavod
  • CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp
  • Civilna iniciativa Braslovče in
  • Civilna iniciativa Ljubljana – Vič
  • Civilna iniciativa Naša dolina
  • Civilna iniciativa Polje
  • Civilna iniciativa PO 843
  • Civilna iniciativa Rešimo Rogoški gozd
  • Civilna iniciativa Sinja Gorica
  • Civilna iniciativa Tržnice na damo
  • Civilna Iniciativa za Čisto Okolje in Zdravo Življenje – CIČOZŽ, Dol. Mokro Polje, Šentjernej
  • Civilna iniciativa Zadobrova
  • Civilna Iniciativa ZA sLOVEnijo in sVOboDO
  • Civilna iniciativa Zg. Kašelj
  • Civilna iniciativa Zreče
  • Civilne iniciative Celja
  • Civilne iniciative Eko VRH
  • Civilne iniciative Miklavž
  • DONDES, društvo za ohranjanje naravne dediščine Slovenije
  • Društvo Bober, okoljsko gibanje Dolenjska
  • Društvo Dinaricum, Društvo za ohranjanje, raziskovanje in trajnostni razvoj Dinaridov
  • Društvo Ekologi brez meja
  • Društvo Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije
  • Društvo za človekove pravice in človeku prijazne dejavnosti Humanitas
  • Društvo Mariborska kolesarska mreža
  • Društvo za energetsko ekonomiko in ekologijo Slovenski E-forum
  • Društvo za opazovanje
  • in preučevanje ptic Slovenije, DOPPS, BirdLife Slovenija
  • Društvo za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije
  • Društvo za trajnostni razvoj Duh časa
  • Državljanska pobuda Vevče
  • Eko Anhovo
  • EKO KROG – društvo za naravovarstvo in okoljevarstvo
  • Ekološka iniciativa Rače
  • Focus, društvo za sonaraven razvoj
  • Greenpeace v Sloveniji
  • Herpetološko društvo – Societas herpetologica slovenica
  • Inštitut za politike prostora – IPOP
  • Inštitut za trajnostni razvoj
  • InTerCeR, Inštitut za trajnostni razvoj in celostne rešitve
  • IUPEK, Inštitut za uporabno ekologijo Maribor
  • Koalicija civilne družbe SINTEZA-KCD
  • Koordinacijski odbor stanovalcev Fondovih hiš (KOSFH)
  • Kulturno ekološko društvo Smetumet
  • Kulturno izobraževalno društvo Pina, Primorski informacijski atelje
  • Ljubljanska kolesarska mreža, društvo za vzpodbujanje kolesarjenja in trajnostnega prometa
  • Ljudska iniciativa Moravče
  • LUČ, društvo za trajnostni razvoj Luč
  • Mladinska zveza Brez izgovora
  • Morigenos – slovensko društvo za morske sesalce
  • NEC Notranjski ekološki center, Cerknica
  • Neformalna civilna iniciativa za postavitev protihrupnih ograj
  • Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC
  • Ribiška družina Vevče
  • Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev
  • Študentsko društvo Iskra
  • Trajekt, Zavod za prostorsko kulturo
  • Ulični odbor Slape
  • Ulični odbor Vevške ceste
  • Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj
  • Vitra Center za uravnotežen razvoj Cerknica
  • Zavod Eko Humanitatis
  • Zavod Svibna, regijski zavod za ohranjanje in trajnostni razvoj podeželja
  • Združenja ZEK DPBK, Združenje za ekološko kmetovanje Dolenjske, Posavja in Bele krajine
  • Združenje civilnih iniciativ Spodnje Savinjske doline
  • Združenje krajanov Sp. Kašelj – Podgrad – Zalog
  • ZOOPI Zavod za otrokom in okolju prijazno igro

Komentarji

/** * mailchimp pop-up */