Prijava

Breda Vrhunec članica Ekspertne skupine za hrup

25. december, 2017

Slovenija je oktobra 2017 od Evropske komisije prejela opomin, ker ni upoštevala ključne določbe direktive o hrupu (Direktiva 2002/49/ES), saj še vedno ni pripravila akcijskih načrtov za dve strnjeni naselji ter za večino glavnih cest in glavnih železnic, poleg tega ni popravila zastarelega akcijskega načrta za glavne ceste in glavne železnice izven strnjenega naselja Ljubljana.

Spričo takšnega odnosa naše države do področja hrupa, je Eko krog v Ekspertno skupino za hrup pri Evropski komisiji predlagal svojo članico, mag. Bredo Vrhunec. Kandidatura je bila uspešna in mag. Vrhunec zdaj že tvorno sodeluje na sestankih skupine v Bruslju.

Evropska komisija meni, da Slovenija od septembra 2016 na področju urejanja hrupa ni dosegla zadostnega napredka. Po uradnem opominu in obrazloženem mnenju ima naša država 2 meseca časa za odgovor. Iz odgovora Komisiji, ki je bil objavljen v gradivu 111. seje Vlade izhaja, da bo Slovenija v prvi fazi zagotovila revidiranje strateških kart hrupa za obe poselitvenim območji na osnovi prometnih obremenitev v letu 2016 ter da bodo te karte izdelane do konca junija 2017. Operativni program varstva pred hrupom (akcijski plan) pa naj bil izdelan na osnovi podatkov teh novih strateških kart III. faze.

Iz nadaljnjih odgovorov Komisiji, ki jih je poslalo Ministrstvo za okolje in prostor je videti, da je Slovenija odstopila od zavez iz odgovora komisiji iz novembra 2016 ter da pripravlja operativni program varstva pred hrupom (akcijski plan) na osnovi rezultatov II. faze strateškega kartiranja. V odgovoru Komisiji novembra 2016 se je Slovenija tudi zavezala, da bo bodo strateške karte hrupa III. faze za poselitveni območji Mestne občine Ljubljana in Mestne občine Maribor izdelane do konca junija 2017. Do danes se karti sploh še nista začeli izdelovati.

Sprememba zakonodaje na področju hrupa v Sloveniji gre v smeri, da se marsikateremu obstoječemu viru preprosto ukinja aktivni status vira hrupa. Na primer, ceste z letnim pretokom vozil manj kot 3 milijone vozil letno po novem ne bodo viri hrupa. Na tak način bo od državnih cest ostalo zgolj 11 % takšnih cest, za katere bo država dolžna zagotavljati protihrupne ukrepe. Podobno je z železniškimi progami. Viri hrupa naj bi bile po novem samo proge z več kot 30.000 vlaki letno, kar predstavlja 24 % državnega železniškega omrežja, torej država za 76 % železniških prog ne bo dolžna izvajati protihrupnih ukrepov, ker po novi zakonodaji to sploh ne bodo viri hrupa.

V Sloveniji se poleg tega otežuje sodelovanje javnosti na vseh področjih. Konkretno na področju hrupa:

  • direktiva 2002/49/EC omenja, da bi morala javnost aktivno sodelovati pri pripravi operativnih programov varstva pred hrupom (akcijski plani) od samega začetka in na vseh stopnjah. V Sloveniji se dogaja, da je javnost izključena, dokumenti v povezavi z operativnimi programi varstva pred hrupom (akcijski plani) so težko ali pa sploh ne dostopni, kar je tudi v nasprotju z Aarhuško konvencijo.
  • predlog nove zakonodaje je sicer bil objavljen na spletnih straneh Ministrstva za okolje in prostor s pozivom k oddaji pripomb. Teh je prišlo veliko, tako od posameznikov, nevladnih organizacij za varstvo okolja in strokovne javnosti. Ministrstvo za okolje in prostor se do njih ni opredelilo, ampak v sodelovanju z glavnimi hrupnimi povzročitelji nadaljuje sprejemanje sporne zakonodaje. Ministrstvo pa je denimo sprejelo pripombo Ministrstva za infrastrukturo, da je potrebno odpraviti zakonsko podlago po kateri bi ljudje, ki živijo v prekomernem hrupu bili upravičeni do protihrupnih ukrepov ali do odškodnin.

Kako se je področje hrupa urejalo do sedaj, lahko slišimo tudi v prispevku Na ministrstvu hrupa nikoli niso jemali resno Gorazda Rečnika na Valu 202.

Zato smo novembra 2017 članico društva Eko krog, mag. Bredo Vrhunec predlagali kot članico Ekspertne skupine za hrup pri Evropski komisiji (Noise Expert Group). Mag. Vrhunec je profesorica angleščine in francoščine ter magistrica didaktičnih znanosti, svojo strokovno delo je posvetila poučevanju medicinske angleščine na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani. Deset let je preživela v tujini (Kinšasa, Atene, Bern), kjer je bil njen soprog veleposlanik. S hrupom se je pričela ukvarjati že pred 15 leti, v začetku predvsem zaradi nevzdržnega okoljskega hrupa v njenem bivalnem okolju. Osebni interes je kasneje prerasel v širšo skrb za naravovarstvo in okoljevarstvo.

V začetku novembra je bila sprejeta v skupino, konec novembra pa je že sodelovala na 9. srečanju skupine v Bruslju (poročilo o srečanju: PDF, 544 KB).

Želimo ji uspešno delo!

Napišite vaš komentar



Koledar

december 2017
P T S Č P S N
« Okt   Jan »
 123
45678910
11121314151617
18192021222324
25262728293031

Kaj vas zanima?

Povezave

Kontakt

EKO KROG - društvo za naravovarstvo in okoljevarstvo
Ravenska vas 3
mail: eko.krog@gmail.com
tel.:+386 41 413 855 (Uroš Macerl)

  • Registracija