Spremembe evropskih politik na področju odpadkov

V sredo (18.4.2018) je Evropski parlament dokončno prižgal zeleno luč svežnju o krožnem gospodarstvu. Potrdil je spremembe okvirne direktive o odpadkih, direktive o odlagališčih ter direktive o embalaži in odpadni embalaži. Kljub izboljšavam ločenega zbiranja, recikliranja in zmanjševanju odstranjevanja, pa spremembe niso uspele poseči v preprečevanje odpadkov in zmanjševanje količin odpadne hrane. Zdaj mora besedila sprememb potrditi še Svet ministrov, kar se bo predvidoma zgodilo naslednji teden. Potem bodo imele države članice 24 mesecev časa za prenos sprememb v nacionalne zakonodaje.

Sveženj je za področje odpadkov izjemno pomemben, saj določa cilje do leta 2030, v nekaterih primerih do 2035.

Kaj bodo morale zagotoviti?

V okvirni direktivi so postavljeni višji cilji recikliranja: skupaj 60 % vseh komunalnih odpadkov do 2030 z vmesnim ciljem 55 % do 2025. Obvezno bo vzpostaviti ločeno zbiranje tekstila in bio odpadkov do 2023. Do 2025 bo obvezno ločeno zbiranje nevarnih odpadkov in proizvajalci bodo morali sporočiti evropski agenciji za kemikalije o zelo nevarnih snoveh v njihovih izdelkih ter to objaviti v javni zbirki podatkov. Postavlja tudi cilj prepoloviti količine odpadne hrane, a ta ni zavezujoč. Ja pa Evropska komisija preko sveta kmetijskih ministrov pozvala države, da za doseganje tega cilja pripravijo podrobne nacionalne načrte.

Direktiva o embalaži zdaj zahteva, da se do leta 2030 reciklira 70 % vse embalaže. Za vsak material so cilji določeni posebej: 30 % za les, 55 % za plastiko, 75 % za steklo in 85 % za papir. Do leta 2025 je potrebno doseči vmesni cilj 65 % recikliranja embalaže.

Tretji del sprememb zakonodaje predstavlja direktiva o odlagališčih, ki do leta 2035 omejuje odlaganje komunalnih odpadkov na največ 10 %. Nekatere države imajo petletno prehodno obdobje, med njimi ni Slovenije. Evropski poslanci so podprili še vrsto amandmajev glede odpadnih vozil, baterij in električne ter elektronske opreme, katerih cilj je uskladitev s širšimi pravili EU o ravnanju in preprečevanju odpadkov.

Okoljske in trgovske organizacije so sveženj pozitivno sprejele, čeprav so po njihovem mnenju odločevalci pokazali premalo ambicij. Ferran Rosa, pri Zero Waste Europe odgovoren za politike pravi:

»Resnični izziv za države članice bo šele sprememba načina ravnanja z naravnimi viri in to, da bodo opustile odlagališča in sežig ter pričele podpirati boljše zasnove izdelkov in vzpostavile prave ekonomske spodbude.«

Posebej velik izziv Evropo čaka na področju odpadne plastike, saj je Kitajska pred kratkim prepovedala uvoz 24 vrst odpadkov za recikliranje, med drugim tudi embalažne plastike. V povezavi z neambicioznimi cilji EU na področju recikliranja plastične embalaže ter ob nazavezujočih ciljih preprečevanja, je misel Ferrana Rose še kako na mestu.

Komentarji

/** * mailchimp pop-up */