Prijava

Film “Jutri ne bo nikoli”

15. april, 2012

Februarja je luč sveta ugledal film “There’s No Tomorrow”, kratek risani film o škodljivih posledicah nenehne rasti in izkoriščanja narave, avtorja Dereka O’Connorja iz Incubate Pictures. Osnovno sporočilo filma je, da je človeštvo na gotovi poti do tega, da bo slej ko prej izčrpalo ključne naravne vire. Način življenja, kot ga živimo v zadnjih desetletjih, ko je izkoriščanje nafte na višku, tedaj ne bo več mogoč.

“Jutri ne bo nikoli”, polurni risani film o izginjajočih naravnih virih in posledicah neskončne rasti na končnem planetu. Če ne vidite slovenskih podnapisov, kliknite CC v spodnjem delu slike.


Film na razumljiv način predstavlja zelo pomembno tematiko, zato smo ga v Eko krogu prevedli. Marca je bil prevod z naslovom “Jutri ne bo nikoli” prvič predvajan na predavanju Tranzicijska mesta in lokalna samooskrba, zdaj si ga lahko ogledate tudi na Youtube.

Sledi popoln prepis besedila podnapisov iz filma, opremljenega z vsemi viri, ki jih je navedel avtor izvirnika na strani Script of the film, references, & further reading.


Uvod

To je Zemlja, kakršna je bila pred 90 milijoni let. Geologi temu obdobju pravijo ‘pozna kreda’. [1] To je bil čas izjemnega globalnega segrevanja, [2] ko so planetu še vladali dinozavri. [3] Zagotovili so si mesto na vrhu prehranjevalne lestvice, ne glede na spremembe, ki so se dogajale okoli njih.

Celine so se razmikale in odpirale razpoke v zemeljski skorji. Poplavilo jih je in nastala so morja. V ekstremni toploti so se razmahnile alge in zastrupile vodo. Odmrle so in padle na dno razpok. Reke so odnašale sedimente v morja. Ti so sčasoma zakopali organske ostanke alg. Ker je naraščal pritisk, je naraščala tudi toplota, dokler ni kemijska reakcija pretvorila organske snovi v fosilna goriva iz ogljikovodikov: nafto in zemeljski plin. Podoben proces se je odvil na kopnem, zaradi česar je nastal premog. [4] Narava je rabila približno 5 milijonov let, da je naredila fosilna goriva, ki jih porabimo v enem letu. [5] Sodobni način življenja je odvisen od te fosilizirane sončne svetlobe, čeprav jo ima presenetljivo veliko ljudi za samoumevno. Od šestdesetih let so geologi odkrili več kot 2 bilijona sodčkov nafte. Od takrat jih je svet porabil približno polovico. [6]

Preden lahko črpate nafto, jo morate najti. Najprej jo je bilo lahko najti in poceni pridobivati. [7] Prvo veliko ameriško naftno polje, Spindletop, je bilo odkrito leta 1900. Sledila so številna druga. [8] Geologi so prečesali ZDA. Našli so ogromne zaloge nafte, zemeljskega plina in premoga. [9] ZDA so črpale več nafte kot katerakoli država, [10] zaradi česar so lahko postale industrijska velesila. [11]

Ko naftni vrelec začne proizvajati nafto, je samo vprašanje časa, kdaj začne proizvodnja upadati. [12] Posamezni vrelci imajo različne hitrosti proizvodnje. [13] Povprečje proizvodnje več vrelcev je videti kot normalna krivulja. Tipično traja 40 let od vrhunca odkritij, da država doseže vrhunec proizvodnje. Po tem proizvodnja nenehno upada.

V petdesetih je geofizik iz družbe Shell, M. King Hubbert, predvidel, da bo ameriška proizvodnja nafte dosegla vrh v sedemdesetih. To je 40 let po vrhuncu odkritij v ZDA. Le redki so mu verjeli. Vendar je leta 1970 ameriška proizvodnja nafte dosegla vrhunec in potem začela trajno padati. Hubbert je dobil zadoščenje. [14] Odtlej so ZDA čedalje bolj odvisne od uvoza nafte. Postale so občutljive na motnje v dobavi. Ta odvisnost je prispevala h gospodarskim problemom zaradi naftnih šokov v letih 1973 in 1979. [15]

Leta 1930 je bilo največ odkritij nahajališč nafte v zgodovini ZDA. Kljub napredni tehnologiji se odkrivanje naftnih polj v ZDA neusmiljeno zmanjšuje še naprej. [16] Novejša najdišča, npr. ANWAR, bi lahko dajala nafto za največ 17 mesecev. [17] Celo novo polje “Jack 2” v Mehiškem zalivu bi zadostovalo le za nekaj mesecev domačega povpraševanja. [18] Čeprav sta to veliki polji, se nobeno niti približa ne temu, da bi zadovoljilo energetske potrebe ZDA. [19]

Kopičijo se dokazi, da je svetovna proizvodnja nafte že na svojem vrhu, ali pa se mu približuje. [20] Globalno je hitrost odkrivanja novih naftnih polj dosegla vrhunec v šestdesetih. Več kot 40 let kasneje je videti kot da ni mogoče zaustaviti čedalje manjšega odkrivanja novih naftnih polj. [21] 54 od 65 držav, ki so večje proizvajalke nafte, je že doseglo vrh proizvodnje. Pričakujemo, da jim bodo kmalu sledile mnoge druge. [22]

Svet bi moral vsake tri leta proizvodnji dodati ekvivalent nove Saudove Arabije, da bi nadoknadil zmanjšanje proizvodnje na obstoječih naftnih poljih. [23] V šestdesetih letih 20. stoletja so našli šest sodčkov nafte na vsakega porabljenega. [24] Štiri desetletja kasneje svet porabi od tri do šest sodčkov na vsakega najdenega. [25] Ko bo dosežen vrh svetovne proizvodnje, bo povpraševanje po nafti preseglo ponudbo in cena bencina bo močno nihala. Vpliv tega bo močno presegal zgolj strošek polnjenja avtomobilskega rezervoarja. [26]

Moderna mesta so odvisna od fosilnih goriv. Celo ceste so narejene iz asfalta, ki je proizvod iz nafte. Prav tako tudi strehe mnogih domovanj. Velika področja bi bila neprimerna za bivanje brez gretja pozimi ali hlajenja poleti. Širjenje predmestij spodbuja ljudi, da se vozijo več kilometrov na delo, v šolo ali do trgovin. [27] Večja mesta so razdeljena tako, da so industrijske in komercialne cone daleč od stanovanjskih področij, in silijo ljudi, da se vozijo. [28] Predmestja in mnoge občine so projektirane ob predpostavki, da je na voljo obilo nafte in energije. [29]

Kemikalije, izdelane iz fosilnih goriv, tako imenovane petrokemikalije, so bistvene za proizvodnjo neštetih proizvodov. [30] Sodobno kmetijstvo je močno odvisno od fosilnih goriv, [31] prav tako bolnice, [32] letalstvo, [33] vodovodni sistemi [34] in vojska, ki v ZDA sama porabi okrog 140 milijonov sodčkov nafte letno. [35] Fosilna goriva so bistvena tudi pri proizvodnji plastike in polimerov. Ti so ključni materiali v računalnikih, zabavni elektroniki in oblačilih. [36]

Globalno gospodarstvo je trenutno odvisno od nenehne rasti, ki zahteva vse večjo ponudbo cenene energije. [37] Tako smo odvisni od nafte in drugih fosilnih goriv, da utegne celo majhna motnja v dobavah daljnosežno vplivati na vse vidike našega življenja.

Energija

Energija pomeni sposobnost opravljati delo. [1]

Povprečni Američan ima dandanašnji na razpolago energijo, ki ustreza temu, da bi za njega noč in dan delalo 150 sužnjev. [2] Materiali, ki skladiščijo to energijo za delo, se imenujejo goriva. [3] Nekatera goriva vsebujejo več energije kot druga. Temu rečemo energetska gostota. [4] Nafta je najbolj kritična med temi gorivi. Svet je porabi 30 milijard sodčkov na leto, [5] kar je enako štirim kubičnim kilometrom. To vsebuje toliko energije, kot bi jo 52 jedrskih elektrarn proizvedlo v 50 letih obratovanja. [6]

Čeprav ZDA z nafto proizvedejo le 1,6% elektrike, ta poganja 96% vsega transporta. [7]

Leta 2008 so ZDA uvozile dve tretjini svoje nafte. Večina je bila iz Kanade, Mehike, Saudove Arabije, Venezuele, Nigerije, Iraka in Angole. [8]

Nafta je edinstvena zaradi mnogih lastnosti. Je energetsko gosta. En sodček vsebuje energetski ekvivalent skoraj treh let človeškega dela. [9] Tekoča je pri sobni temperaturi, lahka za transportiranje, in uporabna v majhnih strojih.

Da pridobite energijo, morate energijo tudi uporabiti. Trik je v tem, da porabite manjše količine, da najdete in izvlečete večje količine. Temu rečemo EROEI: energetski donos na vloženo energijo. [10]

Konvencionalna nafta je dober primer. Najprej so črpali preprosto dostopno visokokakovostno surovo nafto. Naftarji so porabili ekvivalent 1 sodčka, da so jih našli in načrpali 100. EROEI nafte je bil 100. [11] Ko so počrpali nafto, ki jo je bilo lahko najti, so raziskave selili v globoka morja ali oddaljene dežele. Za to so uporabljali čedalje večje količine energije. [12] Pogosto je nafta, ki jo najdemo danes, težka ali kisla surova nafta. Njeno rafiniranje je drago. [13] EROEI nafte je do danes padel na komaj 10. [14] Če za pridobivanje goriva uporabite več energije, kot jo ta vsebuje, se trud preprosto ne izplača. [15] En vir goriva je mogoče spremeniti v drugega. Vsakokrat, ko to storite, je izgubljene nekaj energije, ki jo je vsebovalo prvotno gorivo. [16] Obstaja npr. nekonvencionalna nafta: naftni peski in naftni skrilavci. Naftne peske najdemo v glavnem v Kanadi. [17] Dve tretjini naftnih skrilavcev na svetu je v ZDA. [18] Obe gorivi lahko pretvarjamo v sintetično surovo nafto. A za to je potrebno veliko toplote in sveže vode. [19] To zmanjša njun EROEI, ki se giblje med 5 in komaj 1,5. [20] Skrilavec je izjemno revno gorivo. Ista teža skrilavca vsebuje samo tretjino toliko energije kot je je v enako težki škatli kosmičev za zajtrk. [21]

Premoga je ogromno. Iz njega pridobivamo skoraj polovico elektrike na planetu. [22] Svet letno porabi skoraj 8 kubičnih kilometrov premoga. Vendar lahko globalna proizvodnja doseže vrhunec že pred letom 2040. Trditev, da imajo ZDA premoga za stoletja, je zavajajoča. Ne upošteva rastoče porabe in slabljenja kakovosti. [23] Precej od visoko kakovostnega antracitnega premoga je že zmanjkalo. Ostaja premog nižje kakovosti, ki je manj energetsko gost. [24] Pridobivanje je vse težje, saj so dnevni kopi osiromašeni. Rudarji morajo kopati globlje in na manj dostopnih področjih. Mnogi uporabljajo uničevalne metode odstranjevanja vrhov gora. S tem pohabljajo okolje. [25]

Pogosto skupaj z nafto in premogom najdemo zemeljski plin. [26] Severnoameriška odkrivanja konvencionalnega plina so dosegla vrhunec v petdesetih, proizvodnja pa v zgodnjih sedemdesetih. [27] Če krivuljo odkritij potisnemo naprej za 23 let, odkrijemo možno prihodnost severnoameriške proizvodnje konvencionalnega zemeljskega plina. [28] Nedavni preboji so omogočili izkoriščanje nekonvencionalnega zemeljskega plina, npr. iz skrilavcev, ki bi utegnilo odložiti zmanjšanje v prihodnjih letih. [29] Nekonvencionalni zemeljski plin je kontroverzen. Cene energije morajo biti visoke, če hočemo, da je rentabilen. Tudi z nekonvencionalnim plinom lahko svetovna proizvodnja zemeljskega plina doseže vrh že pred letom 2030.

Še vedno obstajajo velike rezerve urana za jedrsko cepitev. [30] Da bi na svetu nadomestili 10 teravatov, ki jih proizvedemo iz fosilnih goriv, bi potrebovali 10.000 jedrskih elektrarn. Pri taki porabi bi znane rezerve urana zadoščale komaj za 10 do 20 let. [31]

Poskusi s plutonijem, kot osnove za hitro oplodne reaktorje, so se v Franciji in na Japonskem izkazali za drage polomije. [32]

Jedrska fuzija se sooča z ogromnimi tehničnimi ovirami. [33] Potem so tu še obnovljivi viri. Energija vetra ima visok EROEI, a je nestalna. [34]

Vodna energija je zanesljiva, a je večina rek v razvitem svetu že zajezenih. [35]

Elektrarne na konvencionalno geotermalno energijo uporabljajo obstoječe vroče točke blizu Zemljine površine. Omejene so na ta območja. [36] V eksperimentalnem sistemu ojačanega geotermalnega sistema, bi v tla izvrtali dva jaška do globine 10 km. Po enem jašku bi navzdol črpali vodo, da bi se segrevala v razpokah in bi se potem dvigala po drugem ter proizvajala energijo. [37] Sodeč po nedavnem poročilu MIT, bi ta tehnologija do leta 2050 utegnila dobavljati 10% elektrike v ZDA. [38]

Moč plimovanja je omejena na obalna področja. Energetska gostota valov je različna po regijah. [39] Izziv bi bilo transportiranje elektrike, ki jo proizvede plimovanje. Prav tako je slano oceansko okolje korozivno za turbine.

Bio goriva so goriva, ki zrastejo. [40] Les ima nizko energetsko gostoto in počasi raste. Na svetu letno porabimo 15 kubičnih kilometrov lesa. [41] Biodizel in etanol sta proizvedena iz rastlin, ki jih gojijo s pomočjo nafte. [42] Energetski donos iz teh goriv je zelo nizek. [43] Nekateri politiki želijo koruzo spreminjati v etanol. Če bi hoteli iz etanola v letu 2020 dobaviti 10% predvidene porabe nafte, bi za to morali nameniti 3% površine ZDA. Da bi dobavili eno tretjino, bi morali uporabiti 3-kratno površino, na kateri zdaj pridelujejo hrano. Če bi hoteli nadomestiti celotno porabo nafte v letu 2020, bi rabili dvakrat toliko zemljišča kot ga je trenutno za pridelavo hrane. [44]

Vodik je treba izločiti iz zemeljskega plina, premoga ali vode. [45] Za to porabimo več energije kot jo dobimo iz vodika. [46] Zaradi tega gospodarstvo, temelječe na vodiku, ni realno.

Vse svetovne fotovoltaične sončne plošče generirajo toliko energije kot dve termoelektrarni. [47] Ekvivalent med 1 in 4 tonami premoga uporabimo za izdelavo ene same sončne plošče. Prekriti bi morali kar 360.000 kvadratnih kilometrov, da bi zadovoljili trenutno svetovno povpraševanje po energiji. Leta 2007 jih je bilo samo 10 kvadratnih kilometrov. [48]

Koncentrirana sončna energija ali termalna sončna energija, ima velik potencial, čeprav trenutno obratuje le manjše število postrojev. [49] Omejeni so na kraje s sončnim podnebjem in za prenos na večje razdalje zahtevajo velike količine energije. [50]

Vse alternative za nafto so odvisne od strojev, ki jih poganja nafta, ali vsebujejo materiale, npr. plastiko, ki so izdelani iz nafte.

Ko boste v bodoče presojali trditve o osupljivih novih gorivih ali izumih, se vprašajte: “Ali ima njihov zagovornik delujoč komercialen model izuma? Kakšna je njegova energetska gostota? Ga lahko skladiščimo ali na lahek način distribuiramo? Je zanesljiv ali občasen? Ali ga lahko razširimo na državni nivo? Vsebuje skrite inženirske izzive? Kakšen je njegov EROEI? Kakšni so vplivi na okolje?” Zapomnite si, da so velike številke lahko varljive. Npr. 1 milijarda sodčkov nafte lahko zadovolji svetovno povpraševanje le za dvanajstih dni.

Prehod s fosilnih goriv bi bil monumentalen izziv. Leta 2007 so v ZDA iz premoga proizvedli 48,5% elektrike, 21,6% iz naravnega plina, 1,6% iz nafte, 19,4% iz nukleark in 5,8% iz hidroelektrarn. Drugi obnovljivi viri prispevajo le 2,5%. [51]

Ali je mogoče zamenjati sistem, ki temelji na fosilnih gorivih, s krparijo iz alternativnih goriv? Potrebni so večji tehnološki napredek, pa tudi politična volja in sodelovanje, obsežne naložbe, mednarodni konsenz in preureditev svetovnega gospodarstva velikosti 45 bilijonov dolarjev, vključno s transportom, izdelovalno industrijo in kmetijskimi sistemi. Potrebni so tudi uradniki, sposobni upravljati tranzicijo.

Če bomo vse to dosegli, ali bomo lahko nadaljevali s sedanjim načinom življenja?

Rast

Te bakterije žive v steklenici. Njihova populacija se vsako minuto podvoji. Ob 11h je tam ena bakterija. Opoldne je steklenica polna. Ob 11.59 je na pol polna, pri čemer je ravno še dovolj prostora za eno delitev. Bakterije zaslutijo nevarnost. Iščejo nove steklenice in najdejo 3. Domnevajo, da je problem rešen. Ob 12h je polna prva steklenica. Ob 12.01 je polna tudi druga. Ob 12.02 so vse steklenice polne. To je problem, ki je pred nami zaradi podvojevanja, ki ga povzroča eksponentna rast. [1]

Ko je človeštvo pričelo izkoriščati premog in nafto kot gorivo, je izkusilo rast, kakršne še ni bilo. [2]

Tudi nizke stopnje rasti sčasoma povzročijo večjo. Pri 1% stopnji rasti, se bo gospodarstvo podvojilo v 70 letih. Pri 2% rasti v 35 letih. Pri 10% rasti se bo gospodarstvo podvojilo že v 7 letih. Če gospodarstvo raste po trenutnem povprečku 3%, se podvoji v 23 letih. [3] Z vsako podvojitvijo bo povpraševanje po energiji in naravnih virih preseglo vse prejšnje podvojitve skupaj.

Finančni sistem je zgrajen na predpostavki rasti. Ta zahteva podporo v obliki naraščajoče porabe energije. [4] Banke posojajo denar, ki ga nimajo. Pravzaprav ga tako ustvarjajo. [5]Posojilojemalci uporabljajo novonastali denar za rast svojih podjetij in odplačujejo dolg, skupaj z obrestmi, kar zahteva še več rasti. Zaradi takega ustvarjanja denarja na podlagi dolga, večino denarja na svetu predstavlja dolg z obrestmi, ki jih je treba plačati. [6] Brez vedno novih in vedno večjih generacij posojilojemalcev, ki naj bi proizvedli rast in tako odplačali te dolgove, se bo svetovno gospodarstvo sesedlo. Sistem se mora širiti ali pa umre, kot Ponzijeva shema. [7]

Delno zahvaljujoč temu sistemu dolgov so bili učinki gospodarske rasti spektakularni, če gledamo BDP, zajezitev rek, porabo vode, porabo gnojil, urbano populacijo, porabo papirja, motorna vozila, komunikacije in turizem. Svetovno prebivalstvo je naraslo na 7 milijard. Pričakujemo, da bo do l. 2050 preseglo 9 milijard. [8] Na ploščati neskončni Zemlji to ne bi bil problem. Ker pa je Zemlja okrogla in ni neskončna, bomo nekega dne soočeni z mejami rasti. [9]

Posledice gospodarske ekspanzije so povečanje količin atmosferskih dušikovih oksidov in metana, tanjšanje ozonske plasti, povečanje velikih poplav, poškodbe oceanskega eko sistema, vključno z izgubami dušika, izguba deževnega pragozda in gozdnate pokrajine, povečanje obdelovalnih površin in izumiranje vrst. [10]

Če položimo eno samo riževo zrno na prvo polje šahovnice, to podvojimo in položimo dve zrni na drugo in spet podvojimo in položimo štiri na tretje in spet podvojimo ter jih damo 8 na četrto in potem to ponavljamo tako, da vsakokrat na novo polje dvakrat toliko zrn kot na prejšnje, bomo na koncu prišli do astronomskega števila 9 trilijonov 223 bilijard 372 bilijonov 36 milijard 845 milijonov 776 tisoč zrn. To je več zrn kot jih je človeštvo pridelalo v zadnjih 10.000 letih. Tudi moderna ekonomija se, podobno kot riževa zrna na šahovnici, podvoji vsakih deset let. Na katerem polju šahovnice smo?

Poleg energije civilizacija rabi številne esencialne vire: pitno vodo, prst, hrano, gozdove, in mnoge vrste mineralov in kovin. [11] Rast je omejena z esencialnim virom, katerega ponudba je najbolj pičla. [12] Sod je narejen iz dog. Tako kot voda napolni sod, rast ne more preko najnižje doge ali najbolj omejenega esencialnega vira.

Ljudje trenutno izkoristijo 40% vse fotosinteze na Zemlji. [13] Čeprav je je mogoče koristiti 80%, ni verjetno, da bi je izkoristili 160%.

Hrana

Globalna ponudba hrane je močno odvisna od fosilnih goriv. Pred prvo svetovno vojno je bilo celotno kmetijstvo organsko. Izumu gnojil in pesticidov, izdelanih iz fosilnih goriv, so sledile ogromne izboljšave proizvodnje hrane, kar je omogočilo rast prebivalstva. Uporaba umetnih gnojil je nahranila precej več ljudi, kot bi se to lahko zgodilo s samo organsko pridelavo. [1]

Fosilna goriva so potrebna za kmetijsko mehanizacijo, transport, hlajenje, embaliranje v plastiko [2] in za kuhanje.

Moderno kmetijstvo uporablja zemljo za to, da fosilna goriva spreminja v hrano in hrano v ljudi. [3] Približno 7 kalorij fosilne energije porabimo za izdelavo eno kalorijo hrane. [4] V ZDA hrana potuje približno 2500 km od kmetije do kupca. [5]

Poleg upadanja fosilnih goriv je še precej stvari, ki ogrožajo trenutni sistem proizvodnje hrane. Cenena energija, izboljšana tehnologija in subvencije so omogočale masivne ulove rib. Globalni ulovi rib so dosegli vrhunec v poznih devetnajsto osemdesetih, [6] kar je ribiče prisililo, da so se premaknili v smeri globljih voda. [7] Dušik, ki ga emitirajo gnojila iz fosilnih goriv, zastruplja reke in morja in ustvarja ogromne mrtve cone. [8] Pri tej hitrosti bodo do leta 2048 propadle vse ribje populacije. [9]

Kisel dež iz mest in industrije kvari tla in jim jemlje življenjsko pomembna hranila, kot so kalij, kalcij in magnezij.

Druga grožnja je pomanjkanje vode. Mnoge kmetije za namakanje črpajo vodo iz podtalnih vodonosnikov. Vodonosnik potrebuje na tisoče let, da se napolni, a ga lahko izčrpamo v nekaj desetletjih, tako kot naftne vrelce. [10] V ogromnem ameriškem vodonosniku Ogallala je gladina upadla tako zelo, da so se mnogi kmetje morali vrniti k manj produktivnem načinu kmetovanja brez namakanja. [11]

Poleg tega uporaba namakanja in umetnih gnojil vodi v salinizacijo, tj. akumuliranju soli v tleh. To je glavni razlog nastanka puščav. [12]

Naslednja grožnja je izguba prsti. Pred 200 leti je bilo na ameriških prerijah prsti skoraj 2 metra. Danes je je z obdelovanjem in s slabimi praksami približno pol izginilo. [13]

Namakanje spodbuja rast rjastih žitnih glivic kot so denimo UG-99, ki imajo potencial uničiti 80% svetovnega žitnega pridelka. Po Normanu Borlaugu, očetu “zelene revolucije”, ima žitna rja “velik potencial za uničenje družbe in ljudi”.

Uporaba bioenergentov pomeni, da bo manj zemlje na razpolago za proizvodnjo hrane. [14]

Vsako področje ima določeno omejeno kapaciteto obremenitve oz. nosilnost. To je število živali ali ljudi, ki lahko tam živijo neomejeno dolgo. Če določena vrsta preseže kapaciteto obremenitve, bo izumirala dokler populacija ne doseže naravnih meja. [15]

Svet se je izognil temu izumiranju tako, da je našel nove obdelovalne površine, ali povečal proizvodnjo, kar je bilo možno predvsem zaradi nafte.

Da bi nadaljevali rast, rabimo več virov kot jih lahko preskrbi naš planet, novi planeti pa niso na razpolago. Glede na vse te spremembe, se mora globalna proizvodnja hrane do leta 2050 podvojiti, da bo nahranila svetovno prebivalstvo. [16]

Milijarda ljudi je že podhranjenih ali strada. [17] V naslednjih letih jih bo velik izziv prehraniti 9 milijard, ko bo upadala svetovna proizvodnja nafte in zemeljskega plina. [18]

Srečni konec

Globalno gospodarstvo raste eksponencialno s stopnjo rasti približno 3% na leto. [1] Pri tem porablja čedalje večje količine neobnovljivih goriv, mineralov in kovin, [2] kot tudi obnovljivih virov, kot so voda, gozdovi, orna zemlja in ribe, hitreje kot se ti lahko obnavljajo. [3]

Tudi pri stopnji rasti 1% se ekonomija podvoji v 70 letih. [4]

Problem poglabljajo še drugi dejavniki. Globalizacija daje ljudem možnost, da kupujejo blago in hrano, proizvedeno na drugem kontinentu. [5] Dobavne poti so dolge in obremenjujejo omejene naftne vire. [6] Sedaj se za osnovne potrebščine zanašamo na oddaljene dežele. [7]

Moderna mesta so odvisna od fosilnih goriv.

Večji del bančnega sistema temelji na zadolževanju in sili ljudi v spiralo dolgov in odplačevanja – kar prinaša rast.

Kaj lahko storimo v zvezi s temi problemi?

Mnogi verjamejo, da krizo lahko preprečimo z ohranjanjem virov, [8] s tehnologijo, inteligentno rastjo, [9] recikliranjem, [10] električnimi avtomobili in hibridi, [11] nadomestki, [12] ali z volitvami. [13]

Ohranjanje vam bo prihranilo denar, samo po sebi pa ne bo rešilo planeta. Če nekaj ljudi zmanjša porabo nafte, bo zmanjšano povpraševanje znižalo cene in bo drugim omogočilo, da jo kupujejo ceneje. Na isti način bo učinkovitejši stroj, ki uporablja manj energije, paradoksalno peljal k še večji rabi energije. V 19. stoletju je angleški ekonomist William Stanley Jevons ugotovil, da je postal premog stroškovno učinkovitejši energent, če so izboljšali parne stroje. To je vodilo k uvajanju še več parnih strojev, kar je povečalo celotno porabo premoga. [14] Rast porabe bo požrla vso prihranjeno energijo ali naravni vir.

Mnogi verjamejo, da bodo znanstveniki rešili te probleme z novo tehnologijo. Vendar tehnologija ni energija. Tehnologija lahko kanalizira energijo v delo, ne more pa je nadomestiti. [15] Poleg tega porablja vire: računalniki so npr. narejeni iz ene desetine energije, potrebne za izdelavo avtomobila. [16] Naprednejša tehnologija še poslabšuje položaj, saj pogosto zahteva redke minerale, ki jih tudi zmanjkuje. [17]

97% svetovnih redkih zemelj npr. proizvede Kitajska, večino iz enega samega rudnika v Notranji Mongoliji. Te minerale uporabljajo v katalitskih konverterjih, letalskih motorjih, visoko učinkovitih magnetih in trdih diskih, hibridnih avtomobilskih baterijah, laserjih, prenosnih rentgenih, zaslanjanju jedrskih reaktorjev, kompaktnih diskih, motorjih hibridnih vozil, nizkoenergijskih sijalkah, optičnih vlaknih in ravnih zaslonih. Kitajska je pričela premišljevati o omejitvah izvoza teh mineralov, saj povpraševanje strmo narašča.

Tako imenovana trajnostna ali inteligentna rast ne bo pomagala, saj prav tako potrebuje neobnovljive kovine in minerale v čedalje večjih količinah, vključno z redkimi zemljami. [18]

Recikliranje ne bo rešilo problema, saj zahteva energijo, postopek pa ni 100% učinkovit. Nazaj je mogoče pridobiti le del materiala, ki ga recikliramo. Velik del je za vedno izgubljen kot odpadek. [19]

Električne avtomobile poganja elektrika. Ker je večina energije pridobljena iz fosilnih goriv, to ni rešitev. [20] Poleg tega nafto uporabljamo za proizvodnjo avtomobilov vseh vrst. Za vsako avtomobilsko gumo preko 20 litrov nafte. V svetu je bilo l. 2010 okrog 800 milijonov avtomobilov. Pri trenutni stopnji rasti, se bo ta številka povečala na 2 milijardi do l. 2025. Ni verjetno, da bi ta planet lahko dolgo vzdržal toliko vozil, ne glede na njihov tip pogona.

Mnogi ekonomisti verjamejo, da bo prosti trg nadomestil en energetski vir z drugim s pomočjo tehnološke inovativnosti. [21] Vendar pa se glavni nadomestki za nafto soočajo s svojimi lastnimi stopnjami padanja. [22] Nadomeščanje tudi ne upošteva časa, potrebnega za priprave na prehod. Hirschevo poročilo ameriškega ministrstva za energetiko ocenjuje, da bosta za priprave na učinke naftnega vrhunca potrebni najmanj dve desetletji. [23]

Problemi s pomanjkanjem energije, izčrpanosti virov, izgube prsti in onesnaževanja so vse simptomi enega samega večjega problema: rasti. [24] Dokler naš finančni sistem zahteva neskončno rast, je malo verjetno, da bi reforma uspela.

Kakšna bo tedaj videti prihodnost? Optimisti verjamejo, da se bo rast nadaljevala v nedogled, brez omejitev. [25] Pesimisti menijo, da gremo proti novi kameni dobi ali proti izumrtju. [26] Resnica utegne biti nekje med tema skrajnostima. Družba se utegne vrniti v enostavnejše razmere, kjer je poraba energije bistveno manjša. [27] To bi za večino pomenilo težje življenje, več ročnega dela, več dela na kmetijah in lokalno proizvodnjo dobrin, hrane in storitev. [28]

Kaj naj človek stori, da se pripravi na takšno možno prihodnost? Pričakujte zmanjšanje dobav hrane in dobrin iz oddaljenih krajev. [29] Pričnite pešačiti ali kolesariti. [30] Navadite se trošiti manj električne energije. [31] Znebite se dolgov. [32] Poskusite se izogibati bankam. [33] Namesto nakupovanja v velikih nakupovalnih centrih podpirajte lokalne podjetnike. [34] Kupujte lokalno pridelano hrano na tržnicah. [35] Namesto trate si omislite vrt, kjer boste pridelali svojo lastno hrano. [36] Naučite se jo vkuhavati. [37] Razmislite o uporabi lokalnih valut, če bi gospodarstvo na višjem nivoju prenehalo funkcionirati [38] in razvijte večjo samozadostnost. [39]

Noben od teh korakov ne bo preprečil kolapsa, a lahko izboljšajo vaše možnosti v nizko energetski prihodnosti, takšni kjer bomo morali biti bolj odvisni od samih sebe kot so bili nekoč naši predniki.


Uporabljeni in nadaljnji viri (v angleščini; glej tudi prepis izvirnega besedila)

Uvod

Energija

Rast

Hrana

Srečni konec

Prijeten ogled in nadaljnje branje!

2 komentarja na “Film “Jutri ne bo nikoli””

  1. EKO KROG » Blog Archive » Poziv za zeleni razvojni preboj pravi:

    […] 20. stoletju se je črpanje materialnih virov povečalo za 34-krat. Danes vsaka oseba v EU porabi 16 ton materialnih virov letno, od katerih se 6 ton zapravi, […]

  2. EKO KROG » Blog Archive » Sežigalnice: miti in resnica pravi:

    […] kot so papir, plastika in steklo, ki so proizvedeni iz končnih virov kot so npr. gozdovi, te pa izkoriščamo z netrajnostno hitrostjo. Če te materiale sežgemo zato, da proizvedemo elektriko, to ustvarja povpraševanje po takih […]

Napišite vaš komentar



Koledar

april 2012
P T S Č P S N
« Mar   Maj »
 1
2345678
9101112131415
16171819202122
23242526272829
30  

Kaj vas zanima?

Povezave

Kontakt

EKO KROG - društvo za naravovarstvo in okoljevarstvo
Ravenska vas 3
mail: eko.krog@gmail.com
tel.:+386 41 413 855 (Uroš Macerl)

  • Registracija